1. Pravica do ugovora vesti na področju zdravstva in vojaškem področju : primerjalnopravni vidikBarbara Hribar, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bila pridobljena celostna slika primerjave položaja instituta ugovora vesti v zdravstvu in vojski med pravnimi sistemi različnih držav. Morala, tradicija in ponekod tudi versko prepričanje pomembno vplivajo na siceršnje zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev, vojakov in drugih in na ta način predstavljajo pravi izziv zakonodajnemu okvirju, v katerem ti deležniki delujejo. Po drugi strani pa država teh privilegijev (in včasih izgovorov) ne spoštuje, čeprav bi jih morala, kar vzbuja dvom o njeni pravičnosti, nepristranskosti in nakazuje na nespoštovanje moralnih norm, tradicije in verskih prepričanj. Magistrsko delo je pokazalo položaj in pomembnost tega pravnega instituta, kar je pravzaprav z aksiološkega vidika zrcalo naši družbi. Z uresničevanjem in spoštovanjem instituta ugovora vesti, ne samo v teoriji, ampak tudi aktivno v praksi, lahko svobodo, moralo in versko prepričanje dejansko uresničujemo in jim sledimo. Brez praktične uporabne vrednosti so le mrtva črka na papirju.Naše magistrsko delo je torej tudi s praktičnega vidika pokazalo stanje v slovenskem pravnem redu glede instituta ugovora vesti na omenjenih področjih. S tem smo želeli predvsem odpreti pot nadaljnjim razpravam v tem segmentu primerjalnega medicinskega in vojnega prava, ki posega tudi na področje ustave in mednarodnega prava.
Ključne besede: ugovor vesti, zdravstvo, vojska, morala, etika, svoboda, versko prepričanje, primerjalnopravni vidik, medicinsko pravo, vojno pravo
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 1589; Prenosov: 97
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
2. |
3. Razmerje med državo in verskimi skupnostmi v EU in izbranih državah : magistrsko deloPetra Hacin Valič, 2010, magistrsko delo Ključne besede: svoboda vesti, verska svoboda, pravica do svobode vesti, svoboda misli, Nemčija, Belgija, Litva, Romunija, Argentina, ZDA, Alžirija, Madagaskar, Iran, Kitajska, Avstralija
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 3192; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,06 MB) |
4. Pomen božjega izročila v ustavnih ureditvah : magistrsko deloMiran Klemen, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Pomen boţjega izroĉila v ustavnih ureditvah obravnava razmerja med religijo in drţavo v sodobnem demokratiĉnem svetu. Razmerje in medsebojni odnosi med religijo in drţavo je tema, ki je vedno aktualna, ne glede na ĉasovni okvir, v druţbah sodobnega ĉasa pa je še posebej prisotna zaradi sekularnosti demokratiĉne pluralne drţave.
V sodobnih druţbah ne bi smelo biti ovir, da si vsak posameznik in druţbene skupnosti ustvarijo ţivljenje takšno, kot menijo, da je zanje najboljše, in da ga posameznik kot ĉlan skupnosti uţiva v vsej svoji polnosti.
Zagotavljanje temeljnih ĉlovekovih pravic in svobošĉin je eden temeljnih postulatov, ki bi moral biti v sodobnem svetu zagotovljen vsakomur. Med te postulate nedvomno spada tudi svoboda do izraţanja vesti in veroizpovedi, ki ne sme biti odvzeta nikomur. Drţava s svojim drţavnim aparatom ne bi smela z nikakršnimi ukrepi in mehanizmi posegati v te pravice posameznika. Sodobne pluralistiĉne drţave morajo s svojimi mehanizmi zagotavljati loĉenost drţave in religije, istoĉasno pa mora drţava zagotavljati pogoje in pozitivno klimo za omogoĉanje širitve veroizpovedi in pravico do izraţanja svobode vesti.
Religija in verske zadeve zagotovo ne spadajo pod ingerenco drţave, drţava pa se mora samoomejevati glede vmešavanja v verske zadeve. V tem smislu ne sme pouĉevati in poveliĉevati, še manj pa zavraĉati nobene ideologije in morale, ki ima svoje temelje v verskih naukih oz. religiji.
Ključne besede: vera, morala, moralne vrednote, etika, svoboda vesti, veroizpoved, božje izročilo
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4993; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,57 MB) |
