Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je najprimernejši način hranjenja novorojenčkov. Danes so na voljo tudi različne mlečne formule, ki se postavljajo ob bok dojenju, vendar ima dojenje številne pozitivne učinke tako na mamo kot tudi na dojenega otroka. Sestava materinega mleka ustreza potrebam novorojenega otroka. Za uspešno dojenje in sestavo mleka sta pomembna tudi prehrana in življenjski slog doječe matere. Vključevanje vsaj treh obrokov ter vsaj dveh malic dnevno, ki so sestavljeni iz vseh skupin živil, je potrebno za dobro počutje mame ter tudi dojenega otroka. Škodljive navade, kot so uživanje alkohola, kofeina in nikotina, lahko negativno vplivajo na sestavo materinega mleka. Ker ima otrok oslabljen in nezrel imunski sistem, je bolj dovzeten za različne zdravstvene težave. Med najpogostejše sodijo funkcionalne bolezni prebavil, respiratorne bolezni ter alergije. Ključno vlogo pri podajanju informacij o dojenju, uravnoteženi prehrani in zdravstvenih težavah ima medicinska sestra. Metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledovanjem, zbiranjem, ocenjevanjem in analiziranjem domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: MEDLINE, CINAHL, COBISS, Google Scholar, PubMed in ScienceDirect. Iskanje je potekalo v slovenskem in angleškem jeziku. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, v raziskavo pa so bile vključene mame, ki trenutno dojijo ali so dojile v preteklosti. V empiričnem delu je bil uporabljen kvantitativni kavzalno-neeksperimentalni raziskovalni pristop. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 695 anketirank, ki dojijo ali so imele izkušnjo z dojenjem. Večina anketirank izključno doji ter zaužije vsaj štiri obroke dnevno. Večinoma med dojenjem niso spreminjale svojih prehranjevalnih navad, vendar so pogosto izločile mlečne izdelke in sveže pripravljeno hrano. Menijo, da so prejele dovolj informacij o prehrani med dojenjem, o dojenju ter tudi o zdravstvenih težavah otrok, pri čemer so največ informacij pridobile od medicinskih sester. Med dojenjem večinoma niso uživale alkohola in nikotina, vendar so pogosteje pile kavo in pijače, ki vsebujejo kofein. Kot najpogostejše zdravstvene težave so navedle prebavne težave otrok, in sicer napenjanje oziroma želodčne krče ter polivanje. Manj zdravstvenih težav pri otrocih opažajo matere, ki se prehranjujejo z mešano oziroma raznoliko prehrano. Večina anketirank meni, da njihova prehrana ne vpliva na otrokovo počutje ali zdravstveno stanje. Razprava: Prehrana doječe matere je ključnega pomena za njeno in otrokovo dobro počutje. Normalna in raznolika prehrana zagotavlja vnos vseh potrebnih hranil ter optimalno sestavo materinega mleka. Čeprav uživanje alkohola, kofeina in nikotina nima neposrednega vpliva na pojav zdravstvenih težav pri dojenem otroku, lahko negativno vpliva na optimalno sestavo materinega mleka. Ustrezne informacije o zdravi prehrani, dojenju in zdravstvenih težavah dojenih otrok, pridobljene v zdravstvenih ustanovah, so za doječe matere izjemno pomembne, saj večja ozaveščenost pozitivno vpliva na doječo mater in dojenega otroka. Prebavne težave ostajajo najpogostejše zdravstvene težave dojenih otrok in v prvih mesecih vplivajo na kakovost življenja celotne družine. Povezanost prehrane doječe matere z zdravstvenimi težavami dojenega otroka ostaja nejasna, zato bo potrebnih več raziskav ter dokazov o neposrednem vplivu.
Ključne besede: uravnotežena prehrana, prehrana doječe matere, dojenje, zdravstvene težave pri otrocih, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 259; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: V magistrskem delu je podrobno predstavljena motnja ADHD pri odraslih, ki so v delovnem razmerju. Zanima nas, kako motnja ADHD vpliva na zaposlitev posameznikov, potek njihove karierne poti, s kakšnimi težavami se srečujejo v delovnem okolju in kako doživljajo odnose na delovnem mestu. Preverimo, ali so posamezniki z motnjo pozornosti in koncentracije bolj nagnjeni k podjetništvu, ki je lahko alternativa tradicionalnim oblikam zaposlitve. Raziskava zajema večje število posameznikov z ADHD, strokovnjake iz zdravstvene stroke in specialiste, ki se ukvarjajo z usmerjanjem in zaposlovanjem človeškega kapitala na odprta delovna mesta. Raziskava je zanimiva že zaradi tega, ker ugotavlja, kako takšna motnja vpliva na dobrobit posameznikov z ADHD in njihovo delo v podjetjih.
Ključne besede: motnja ADHD, zaposlovanje, delovno okolje, podjetništvo, odrasli, težave, odnosi.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2024; Ogledov: 670; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Diplomska naloga temelji na, po oceni mnogih, zelo aktualni temi, in sicer temi družbenih omrežij in z njimi povezanimi prirejenimi resnicami. Dandanes ima skoraj vsak posameznik odprt uporabniški račun na vsaj eni od mnogih družbenih aplikacij, ki so namenjene združevanju ljudi na daljavo, deljenju raznih vsebin in informacij, zabavi itd. Te pa imajo tudi svojo temno plat, ki na osebo včasih močno vpliva, če se ji prepusti brez kritičnega premisleka. V aplikacijah svoja življenja namreč zelo hitro in enostavno prilagodimo določenim standardom in pričakovanjem s pomočjo filtrov, manipulacijo svetlobe in informacij. Posledice so za posameznika lahko vse prej kot zanemarljive. Do končnih ugotovitev smo prišli s pregledovanjem strokovne literature in empiričnim raziskovanjem, ki smo ga izvedli v obliki socialnega eksperimenta, ankete in intervjuja. Pri prvih dveh metodah so v raziskavi sodelovali uporabniki družbenih omrežij Facebook in Instragram, torej predvsem mlajša generacija med 15. in 25. letom, intervju pa smo opravili s srednješolsko strokovno delavko. Rezultati so pokazali pričakovano in sicer, da nekdo z minimalnim trudom lahko ljudi prepriča, da je laž pravzaprav resnica, če le ve kje je meja. V primeru, da z nečem zapretirava ga znanci, kaj hitro razkrinkajo. Tekom raziskovanja pa smo prišli tudi do spodbudne ugotovitve in sicer, da so mlajše generacije vse bolje seznanjene s težavami, povezanimi s prekomerno uporabo družbenih omrežjih in se pred njihovim nastankom že znajo do neke mere zaščititi, v primeru pojava težav pa si tudi ustrezno pomagati.
Ključne besede: družbena omrežja, mladostniki, manipulacija, izkrivljanje resnice, težave
Objavljeno v ReVIS: 09.05.2024; Ogledov: 993; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,51 MB)

Opis: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Objavljeno v ReVIS: 22.03.2024; Ogledov: 1471; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Otroci v družini s škodljivo rabo alkohola pogosto prevzemajo starševske naloge, ki jim ne morejo biti kos, prepuščeni so sami sebi in zaradi sramu pogosto potlačijo svoje potrebe. Ko odrastejo, kompulzivno uporabljajo ekstremna vedenja, s katerim poskušajo uravnavati in nadzorovati čustva, ki jih ni mogoče v zadostni meri psihično predelati. Njihov notranji dialog lahko poteka v obliki negativnih avtomatskih misli, ki so nič drugega kot predpostavke, katere imajo lahko posledično negativen vpliv na čustvovanje in vedenje. Vsa nepredelana čustva pa se manifestirajo na telesu v obliki psihosomatskih težav. Namen naloge je bil raziskati kognitivno vedenjske značilnosti in psihosomatske težave pri odraslih otrocih staršev s škodljivo rabo alkohola. V raziskavo je bilo vključenih 11 odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola, starih od 26 do 53 let, obeh spolov (m = 5, ž = 6), članov terapevtske skupnosti Zavoda Mitikas, ki nudi pomoč ljudem v stiski. V raziskavi smo uporabili osebne neuradne dokumente v obliki dnevnikov in življenjepisov. Analiza dnevnikov in življenjepisov je pokazala, da kognitivne, vedenjske značilnosti odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola preprečujejo prepoznavanje lastnih potreb in mej zaradi razvitih obrambnih mehanizmov, ki ščitijo pred trpljenjem in čustveno bolečino. Največkrat zaznani vedenji, ki sta hkrati tudi obrambna mehanizma, sta potlačevanje in izogibanje. Ugotovili smo tudi, da se pri vseh odraslih otrocih staršev s škodljivo rabo alkohola, ki so sodelovali v naši raziskavi, prisotne psihosomatske težave. V bodoče bi bilo smotrno zajeti večji vzorec in primerjati odrasle otroke staršev s škodljivo rabo alkohola s skupino odraslih otrok staršev, ki alkohola niso prekomerno uživali, in vključiti še druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na razvoj kognitivnih, vedenjskih značilnosti in psihosomatskih težav. Ugotovljene značilnosti odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola lahko pomagajo psihosocialnim svetovalcem, do lažje prepoznave stiske in težave omenjene ranljive skupine.
Ključne besede: alkohol, odrasli otroci, starši s škodljivo rabo alkohola, kognitivne značilnosti, vedenjske značilnosti, psihosomatske težave
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2023; Ogledov: 1251; Prenosov: 7