Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Stiske in težave staršev nedonošenčkov
Barbara Zotler, 2024, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: O prezgodnjem porodu govorimo, ko pride do poroda pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Prezgodnji porod sodi med najpogostejše zaplete med nosečnostjo, posledice pa so pri nedonošenčkih odvisne od višine nosečnosti ob rojstvu. Prezgodnje rojstvo in hospitalizacija v enoti intenzivne terapije novorojenčkov pomenita za starše nepričakovan in stresen dogodek. Metoda: Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna metoda deskriptivnega raziskovanja. Uporabljena je bila tehnika anketiranja. V anketi je anonimno sodelovalo 432 staršev nedonošenčkov. Do ankete so dostopali prek skupin na družabnih omrežij. Rezultati: Analizirali smo 432 anket; 431 anket je bilo izpolnjenih v celoti, v eni anketi je manjkala trenutna starost nedonošenčka. Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da se je polovica anketiranih staršev udeležila programov zgodnje nosečnosti ali tečajev šole za starše. Glede na način poroda (vaginalni porod ali carski rez) ni bilo zaznati razlik v doživljanju starševstva. Je pa pri starših, ki imajo gestacijsko mlajše nedonošenčke, zaznati več depresije in stresa. Glede na spol prav tako ni razlika – moški in ženske so enako dovzetni za razvoj stresa in depresije. Ugotovitve tudi kažejo, da zdravstveno osebje starše dovolj opolnomoči, da samozavestno poskrbijo za svoje nedonošenčke. Prav tako imeti nedonošenčka ni bilo dokazano kot nekaj negativnega za pomen samega partnerstva. Ugotovljeno je bilo, da se je partnerski odnos po prezgodnjem porodu spremenil na bolje. Razprava: Kljub temu da imeti nedonošenčka lahko predstavlja za starše stres, se starše v bolnišnicah pri oskrbi dovolj opolnomoči, da izzive nedonošenosti sprejmejo in se znajo z njimi učinkovito spopadati.
Ključne besede: Stiske in težave, starši, nedonošenček, šola za starše, porodna izkušnja, porod, prezgodnji porod.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Družbena omrežja in svet alternativnih resnic
Larisa Krajnik, 2024, ni določena

Opis: Diplomska naloga temelji na, po oceni mnogih, zelo aktualni temi, in sicer temi družbenih omrežij in z njimi povezanimi prirejenimi resnicami. Dandanes ima skoraj vsak posameznik odprt uporabniški račun na vsaj eni od mnogih družbenih aplikacij, ki so namenjene združevanju ljudi na daljavo, deljenju raznih vsebin in informacij, zabavi itd. Te pa imajo tudi svojo temno plat, ki na osebo včasih močno vpliva, če se ji prepusti brez kritičnega premisleka. V aplikacijah svoja življenja namreč zelo hitro in enostavno prilagodimo določenim standardom in pričakovanjem s pomočjo filtrov, manipulacijo svetlobe in informacij. Posledice so za posameznika lahko vse prej kot zanemarljive. Do končnih ugotovitev smo prišli s pregledovanjem strokovne literature in empiričnim raziskovanjem, ki smo ga izvedli v obliki socialnega eksperimenta, ankete in intervjuja. Pri prvih dveh metodah so v raziskavi sodelovali uporabniki družbenih omrežij Facebook in Instragram, torej predvsem mlajša generacija med 15. in 25. letom, intervju pa smo opravili s srednješolsko strokovno delavko. Rezultati so pokazali pričakovano in sicer, da nekdo z minimalnim trudom lahko ljudi prepriča, da je laž pravzaprav resnica, če le ve kje je meja. V primeru, da z nečem zapretirava ga znanci, kaj hitro razkrinkajo. Tekom raziskovanja pa smo prišli tudi do spodbudne ugotovitve in sicer, da so mlajše generacije vse bolje seznanjene s težavami, povezanimi s prekomerno uporabo družbenih omrežjih in se pred njihovim nastankom že znajo do neke mere zaščititi, v primeru pojava težav pa si tudi ustrezno pomagati.
Ključne besede: družbena omrežja, mladostniki, manipulacija, izkrivljanje resnice, težave
Objavljeno v ReVIS: 09.05.2024; Ogledov: 233; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

3.
VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE PRI OBRAVNAVI OTROKA IN MLADOSTNIKA Z DUŠEVNO MOTNJO
Amanda Martinčič, 2024, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Otroci in mladostniki imajo lahko v začetku življenja različne duševne motnje, ki so hitro prepoznane ali pa jih skrivajo in je zato njihova prepoznava bistveno težja. Pri obravnavi takšnih otrok ali mladostnikov je izjemnega pomena komunikacija in zaupanje izvajalcev zdravstvene nege. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje predstavljata izziv za vsakega posameznika. Namen raziskave je bil opredeliti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Cilji pa so bili opredeliti značilnosti komunikacije izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otroka in mladostnika z duševno motnjo, raziskati zgodnje prepoznavanje znakov in simptomov duševne motnje pri otroku in mladostniku s strani zdravstvenih delavcev in izpostaviti najpomembnejše vrste pomoči pri zagotavljanju celostne zdravstvene oskrbe otroka in mladostnika z duševno motnjo. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (starost, spol, delovna doba, izobrazba). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o pomembnosti prepoznavanja otrok in mladostnikov z duševno motnjo, kakšno je njihovo osebno mnenje o otrocih in mladostnikih, ki so »drugačni«, in o njihovi vlogi v družbi, če bi prepoznali otroka ali mladostnika, ki ima duševno motnjo. S pomočjo Likertove lestvice pa smo želeli ugotoviti stopnjo strinjanja glede komunikacije z otrokom ali mladostnikom v duševni stiski, stopnjo strinjanja glede prepoznavanja otroka in mladostnika z duševno stisko in ugotoviti stopnjo strinjanja glede pomoči otroku in mladostniku z duševno stisko. V anketi je sodelovalo 106 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali po elektronski pošti znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Vzorec je zajemal 106 anketirancev, zaposlenih v zdravstveni negi na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju. Izvajalci zdravstvene nege se glede verbalne in neverbalne komunikacije v 97 % strinjajo, da imata obe velik vpliv na otroka in mladostnika. Skupaj se 105 (99 %) anketirancev strinja, da ima pri komunikaciji z otrokom ali mladostnikom zelo velik pomen zaupanje. 101 (95 %) izvajalec zdravstvene nege otroku in mladostniku vedno pusti čas, da se ga navadi, in 105 (99 %) se jih strinja, da je komunikacija pri otroku in mladostniku izjemnega pomena. V 102 (96 %) primerih bi si pri otroku ali mladostniku želeli pridobiti zaupanje, 99 (93 %) bi jih otroka ali mladostnika, če bi se odprl, poslušalo in mu skušalo svetovati. Da je poslušanje ključno pri pomoči otroku ali mladostniku, se strinja 105 (99 %) anketirancev in enak odstotek se jih strinja, da sta prepoznava in usmerjanje ključnega pomena. 97 (92 %) anketirancev bi v hudi stiski takoj poklicalo pristojne službe, 101 (95 %) anketiranec samomorilnega otroka ne bi pustil samega. Da so vedno pripravljeni pomagati v stiski, sta odgovorila 102 (96 %) anketiranca, da nikoli ne bi obrnili hrbta otroku ali mladostniku v stiski, pa jih je odgovorilo 105 (99 %). Razprava: Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Pomembna je prepoznava in odkrivanje otrok in mladostnikov z duševno motnjo in njihova ustrezna obravnava. Zelo pomembno pa je tudi zavedanje, da je ključna vloga pri obravnavi zaupanje in komunikacija z otrokom in mladostnikom.
Ključne besede: Pomoč, težave otrok, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2024; Ogledov: 357; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (912,53 KB)

4.
ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTI
Monika Nikolić, 2024, diplomsko delo

Opis: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Objavljeno v ReVIS: 22.03.2024; Ogledov: 425; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

5.
6.
KOGNITIVNE, VEDENJSKE IN PSIHOSOMATSKE ZNAČILNOSTI ODRASLIH OTROK STARŠEV S ŠKODLJIVO RABO ALKOHOLA
Martina Perko, 2023, ni določena

Opis: Otroci v družini s škodljivo rabo alkohola pogosto prevzemajo starševske naloge, ki jim ne morejo biti kos, prepuščeni so sami sebi in zaradi sramu pogosto potlačijo svoje potrebe. Ko odrastejo, kompulzivno uporabljajo ekstremna vedenja, s katerim poskušajo uravnavati in nadzorovati čustva, ki jih ni mogoče v zadostni meri psihično predelati. Njihov notranji dialog lahko poteka v obliki negativnih avtomatskih misli, ki so nič drugega kot predpostavke, katere imajo lahko posledično negativen vpliv na čustvovanje in vedenje. Vsa nepredelana čustva pa se manifestirajo na telesu v obliki psihosomatskih težav. Namen naloge je bil raziskati kognitivno vedenjske značilnosti in psihosomatske težave pri odraslih otrocih staršev s škodljivo rabo alkohola. V raziskavo je bilo vključenih 11 odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola, starih od 26 do 53 let, obeh spolov (m = 5, ž = 6), članov terapevtske skupnosti Zavoda Mitikas, ki nudi pomoč ljudem v stiski. V raziskavi smo uporabili osebne neuradne dokumente v obliki dnevnikov in življenjepisov. Analiza dnevnikov in življenjepisov je pokazala, da kognitivne, vedenjske značilnosti odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola preprečujejo prepoznavanje lastnih potreb in mej zaradi razvitih obrambnih mehanizmov, ki ščitijo pred trpljenjem in čustveno bolečino. Največkrat zaznani vedenji, ki sta hkrati tudi obrambna mehanizma, sta potlačevanje in izogibanje. Ugotovili smo tudi, da se pri vseh odraslih otrocih staršev s škodljivo rabo alkohola, ki so sodelovali v naši raziskavi, prisotne psihosomatske težave. V bodoče bi bilo smotrno zajeti večji vzorec in primerjati odrasle otroke staršev s škodljivo rabo alkohola s skupino odraslih otrok staršev, ki alkohola niso prekomerno uživali, in vključiti še druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na razvoj kognitivnih, vedenjskih značilnosti in psihosomatskih težav. Ugotovljene značilnosti odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola lahko pomagajo psihosocialnim svetovalcem, do lažje prepoznave stiske in težave omenjene ranljive skupine.
Ključne besede: alkohol, odrasli otroci, starši s škodljivo rabo alkohola, kognitivne značilnosti, vedenjske značilnosti, psihosomatske težave
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2023; Ogledov: 479; Prenosov: 7

7.
Duševno zdravje in socialno življenje uporabnikov ŠENT Celeia Celje v času epidemije COVID-19
Aleksander Klobčar, 2023, ni določena

Opis: Verjetno je marsikdo izmed nas že slišal za izraz "Slika je vredna tisoč besed". Potemtakem je okus nečesa vreden tisoč slik, izkušnja pa tisoč okusov. Besede, kot so virus, okužbe, epidemija, karantena, za nas niso popolna tujka. Pomnimo le, kako aktualna je v svojih dneh bila ptičja gripa ali virus ebola. Na lastne oči smo lahko prek televizije spremljali, kakšne posledice so za seboj pustile te grozote in kako je to udarilo tamkajšnje ljudi. Širile so se govorice, da bo morda to doseglo tudi nas in kako se bomo morali na to prilagoditi. Toda na koncu smo državljani Slovenije in večine sveta ostali le opazovalci. Z našim življenjem smo nadaljevali kot vedno, morda smo na trenutke samo zagnali kakšno manjšo paniko, dokler nas ni dosegel glavni udar. Med ljudmi, ki so se znašli v tej situaciji, so tudi uporabniki dnevnega centra ŠENT Celeia Celje. V naši diplomski nalogi nas je zanimalo, kakšen učinek je imela epidemija na duševno zdravje in socialno življenje teh uporabnikov v obdobju lockdowna, kako uporabniki gledajo na to ter kakšne posledice je to pustilo. Za raziskavo smo izdelali spletno anketo, ki je bila povečini sestavljena iz zaprtih vprašanj, nekaj vprašanj pa je tudi vključevalo različne stopnje intenzitete pri odgovorih. Pri tej anketi je sodelovalo 25 uporabnikov (12 moških, 13 žensk), ki so aktivni obiskovalci ŠENT-a. Glavne ugotovitve, do katerih smo prišli, so, da je epidemija COVID-19 igrala veliko vlogo pri spremembah in stanju uporabnikov, kar se tiče duševnega zdravja in socialnega življenja, ter njihovih odzivih na to.
Ključne besede: COVID-19, epidemija, ŠENT, težave v duševnem zdravju, socialno življenje
Objavljeno v ReVIS: 14.10.2023; Ogledov: 587; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

8.
Poslovni načrt rasti za podjetje Dyslexit, d. o. o.
Tjaša Peršl, 2023, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je priprava načrta rasti za podjetje Dyslexit, d. o. o. Podjetje trenutno na trgu ponuja tri knjige, prilagojene otrokom, ki se soočajo z bralnimi težavami. Cilj diplomskega dela je tudi analizirati dosedanje poslovanje podjetja. Raziskave in analize so pokazale, da na tovrstnem trgu povpraševanje presega ponudbo, številna podjetja pa povpraševalcem ne ponujajo dovolj kakovostnih rešitev. S pomočjo opravljenih raziskav smo ugotovili, da font, ki ga je zasnovalo naše podjetje, izboljšuje branje številnih otrok, ki se spopadajo z bralnimi težavami, zato je ponudba podjetja smiselna. Poleg ponudbe produktov fizičnim osebam bi lahko podjetje ponujalo izdelke in storitve tudi pravnim subjektom.
Ključne besede: disleksija, analiza poslovanja, načrt rasti podjetja, specifične učne težave, raziskava.
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
10.
Pravne zagate urejanja osebnih statusov ob izselitvi iz Slovenije in vračanju v Slovenijo : magistrsko delo
Maja Rejc, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava preseljevanje v preteklosti in danes, pri čemer se osredo-toča na težave, ki se ob selitvah pojavljajo. Način selitev, množičnost in pogoji za preseljevanje so se skozi čas močno spremenili. Tudi povezanost z domačimi in domovino je danes precej drugačna od nekoč. V sodobnem času hitreje potujemo, hkrati pa ko-municiramo preko spleta, telefonov in podobno, kar močno spremeni način povezanosti v primerjavi s preteklostjo, ko so dolgo potovali, nato pa komunicirali preko pošiljanja pisem. Danes poznamo tudi različna združenja Slovencev v neki tuji državi, kar nam lahko močno olajša vse skupaj. Proces selitve je zahteven, zato nam večkrat lahko pomaga pomoč in izkušnje znancev, prijateljev oziroma oseb, ki so tudi same šle skozi proces selitve. Kljub vsem pozitivnim posledicam, ki jih je prinesla tehnologija, pa vse-eno velik del urejanja zadev ob selitvah še vedno ni samodejni. Ostaja veliko papiro-logije za urejati ob odhodu kot tudi ob prihodu v novo državo. Na potrebne dokumente se še vedno precej dolgo čaka. Tako se pojavljajo težave na področju urejanja davčnih zadev, zavarovanj in prijave prebivališč. V uvodnem delu so opredeljeni ključni pojmi, v osrednjem delu magistrskega dela pa so obravnavane prav te težave s katerimi se ob selitvah srečujemo. Najpogostejše težave s katerimi se srečujemo ob selitvi smo poiskali s pomočjo različnih metod raziskovanja - pregleda člankov, osebnih izkušenj in intervjujev. Namen raziskave je odkriti, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bilo težav pri selitvah čim manj. V sklopu raziskave smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja na katera smo odgovorili s pomočjo odgovorov pridobljenih z intervjuji. Naše ugotovitve so uporabne predvsem za tiste, ki načrtujejo selitev v prihodnje, prav tako smo dobili predloge, kaj vse bi bilo treba spremeniti. Delo pa ima dodatno vrednost, ker so vse informacije glede migracij zbrane na enem mestu.
Ključne besede: selitev, težave pri selitvi, dokumentacija, množična migracija, povezanost z domačo deželo
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 606; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (866,00 KB)

Iskanje izvedeno v 1.14 sek.
Na vrh