1. |
2. KARAKTERIZACIJA IN ANALIZA TLAČNIH PARAMETROV PLA IN PLA+CF MATERIALOV OBLIKOVANIH Z UPORABO FDM TEHNOLOGIJE ADITIVNE PROIZVODNJERok Selan, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je preučen vpliv izpostavljenosti hladilno-mazalnemu sredstvu na tlačne mehanske lastnosti FDM 3D-tiskanih izdelkov iz polimlečne kisline (PLA) ter PLA, ojačanega s karbonskimi vlakni (PLA + CF). Preizkušanci so bili natisnjeni z različnimi gostotami izpolnila (20–100 %) in izpostavljeni sintetičnemu hladilno-mazalnemu sredstvu za obdobja 0, 7 in 30 dni. Tlačni preizkusi so bili izvedeni po standardu ASTM D695, pri čemer so bile analizirane maksimalna tlačna napetost, deformacija ob porušitvi in Youngov modul.
Rezultati so pokazali, da se tlačna trdnost pri obeh materialih povečuje z večjo gostoto izpolnila, pri čemer je osnovni PLA v vseh primerih izkazal boljše lastnosti kot PLA + CF. Izpostavljenost mazivu je povzročila zmeren upad mehanskih lastnosti, zlasti v prvih sedmih dneh. Youngov modul je bil občutljivejši na kemični vpliv kot tlačna trdnost, zlasti pri višjih gostotah.
Ugotovitve kažejo, da je PLA stabilnejša izbira za aplikacije, pri katerih prihaja do stika z industrijskimi mazivi. Gostota izpolnila izboljša trdnost, vendar ne vpliva bistveno na zmanjšanje degradacije. Rezultati prispevajo k boljši izbiri materialov in procesnih parametrov za FDM komponente v kemijsko zahtevnih okoljih.
Ključne besede: aditivna proizvodnja, degradacija materiala, hladilno-mazalno sredstvo, tlačne lastnosti, tehnologija z nanašanjem staljenega materiala
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2025; Ogledov: 224; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (3,56 MB) |
3. KARAKTERIZACIJA IN ANALIZA NATEZNIH PARAMETROV 3D NATISNJENIH POLIMERNIH IN KOMPOZITNIH MATERIALOVMarko Čistar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje vpliv gostote izpolnilne strukture in časovne izpostavljenosti hladilno-mazalnemu sredstvu na mehanske lastnosti 3D natisnjenih polimernih in kompozitnih materialov. S tehnologijo nalaganja staljenega materiala (FDM) so bili natisnjeni preizkušanci iz PLA, PLA+CF in PA+CF z različnimi gostotami izpolnilne strukture (40 %, 60 %, 80 % in 100 %) ter izpostavljeni hladilno-mazalnemu sredstvu za 7 in 30 dni. Natezni preizkusi so bili izvedeni skladno s standardom ISO 527-2.
Rezultati kažejo, da večja gostota izpolnilne strukture povečuje natezno trdnost, vendar daljša izpostavljenost hladilno-mazalnemu sredstvu povzroča njen upad, najbolj izrazito pri 100 % gostoti izpolnilne strukture, kjer se je po 30 dneh zmanjšala za več kot 14 %. Pri Youngovem modulu je opaziti različne trende: pri 40 % in 80 % gostoti se je povečal, medtem ko se je pri 60 % in 100 % zmanjšal. To potrjuje kompleksen vpliv mazalnega sredstva na strukturo materialov.
Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vpliva strukturnih parametrov in okoljskih dejavnikov na mehanske lastnosti 3D natisnjenih delov ter omogočajo optimizacijo njihove uporabe v industriji.
Ključne besede: Aditivna proizvodnja, FDM tehnologija, Hladilno-mazalna sredstva, Gostota izpolnilne strukture, Mehanske lastnosti, Oblika izpolnilne strukture
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 393; Prenosov: 7
Celotno besedilo (4,91 MB) |
4. Izdelava prototipov polimernih in kompozitnih konstrukcijskih elementov z uporabo sodobnih 3D tehnologij in FDM tehnologije aditivne proizvodnjeMatic Ropič, 2025, diplomsko delo Opis: Konstrukcijski elementi so ključni za prenos moči in gibanja v strojništvu, pri čemer se pogosto izdelujejo iz kovin z zahtevnimi in dragimi postopki. Aditivna proizvodna s tehnologijo nanašanja staljenega materiala omogoča izdelavo kompleksnih polimernih in kompozitnih oblik, vendar ostajajo odprta vprašanja glede njihovih mehanskih lastnosti in vzdržljivosti. Ta naloga preučuje možnosti in omejitve izdelave polimernih in kompozitnih zobnikov s to tehnologijo. Cilj je bil razviti CAD model, natisniti prototipe in oceniti njihove mehanske lastnosti. Študija analizira trdnost, odpornost proti obrabi, prenos navora in deformacijo pod obremenitvijo. Eksperimentalni testi s posebej zasnovano preizkusno napravo omogočajo merjenje navora in obrabe. Rezultati prispevajo k optimizaciji izdelave polimernih zobnikov za zanesljivo industrijsko uporabo.
Ključne besede: 3d tiskanje, aditivna proizvodnja, fdm tehnologija, kompozitni materiali, konstrukcijski elementi, polimerni materiali, zobniki
Objavljeno v ReVIS: 25.04.2025; Ogledov: 283; Prenosov: 2
Celotno besedilo (8,69 MB) |
5. Oblikovanje uporabniške izkušnje za razvoj prototipa mobilne aplikacije za otroke s posebnimi potrebami : magistrska nalogaTjaša Novinec Strašek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na razvoj prototipa aplikacije, namenjene podpori otrokom s posebnimi potrebami v izobraževalnem procesu. Izvedli smo kvalitativno analizo potreb in izzivov, s katerimi se srečujejo učitelji. Glede na analizo smo razvili prototip aplikacije, ki je prilagojen za podporo individualiziranim izobraževalnim potrebam teh otrok. Prototip je zasnovan na način, da olajša komunikacijo med vsemi vpletenimi stranmi in izboljša dostop do relevantnih informacij in virov. Rezultati so pokazali, da lahko takšna aplikacija pozitivno vpliva na pripravljenost in sposobnost učiteljev za delo z otroki s posebnimi potrebami. Poleg tega smo raziskali, kako bi vplivala na učinkovitost izobraževalnega procesa, in identificirali ključne funkcionalnosti, ki prispevajo k njeni uspešnosti in sprejetosti. Na podlagi povratnih informacij uporabnikov med testiranjem pa smo predlagali tudi smernice za nadaljnji razvoj in izboljšanje aplikacije.
Ključne besede: ozaveščenost učiteljev, posebne potrebe, prototip, aplikacija, tehnologija za izobraževalne namene, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 314; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,16 MB) |
6. Programiranje grafičnih procesnih enot (GPE) – CUDA, za 3D video igre : diplomska nalogaJani Pogačar, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen uvod v tematiko in pregled ključnih področij, kot so grafične procesne enote (GPE), CUDA tehnologija, 3D animacije in fizikalna osnova simulacije žogic. Predstavljen je opis uporabljenih orodij in tehnologij, vključno s programskim okoljem Cinema 4D, superračunalniki (HPC – High performance computing) ter grafičnimi karticami NVIDIA Tesla P100. V tem delu predstavljamo animacijo v Cinema 4D, kjer smo modelirali našo animacijo in procesirali slike. Sledi poglavje, kjer smo namenili več časa optimizaciji projekta s pomočjo CUDA tehnologije, ki vključuje arhitekturne prednosti, tehnike optimizacije ter implementacijo optimizacije za 3D animacije, vključno z renderiranjem na prenosnem računalniku in superračunalniku Trdina. V zadnjem poglavju smo predstavili rezultate, vključno z analizo testnega okolja, časovno in stroškovno analizo ter analizo zmogljivosti. Zaključek prinaša sklepne ugotovitve.
Ključne besede: grafične procesne enote, GPE, centralno procesne enote, CPE, CUDA tehnologija, fizikalna simulacija, Cinema 4D
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 344; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,63 MB) |
7. |
8. Primerjava pripovedovanja zgodb v klasičnem in interaktivnem filmuIrenej Vid Bošnjak, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga z naslovom Primerjava pripovedovanja zgodb v klasičnem in interaktivnem filmu ima teoretični in praktični del. V prvem delu naloge, v poglavju Raziskovani mediji, so predstavljeni različni mediji ter zgodovina njihovega nastanka in razvoja. Pregledani so gledališče, interaktivna knjiga, film, animacija, 3D film, 360° video, videoigre in virtualna resničnost (VR). Sledi analiza konvencij ? ustvarjalnih načel teh medijev in primerjava njihovih značilnosti z VR.
Poglavje Strukture pripovedovanja zgodb v interaktivnem filmu se osredotoča na različne oblike pripovedovanja zgodb, ki jih omogoča interaktivni film (ki lahko vključuje tudi VR), ter raziskuje razlike med linearnim in interaktivnim filmskim pripovedovanjem. Naslednje poglavje se osredotoča na primerjavo pasivnega gledalca in aktivnega uporabnika v kontekstu linearnih in interaktivnih filmov, obravnava vpliv kakovostne interaktivnosti na pripovedovanje zgodb in vprašanje, kako razvoj tehnologije vpliva na tovrstno pripovedovanje.
Za praktični del naloge je bila izvedena anketa, ki je zajela 176 anketirancev, in opravljena analiza rezultatov. Anketiranci so odgovarjali na vprašanja o tehnologiji in pripovedovanju zgodb v filmih, s posebnim poudarkom na razlikah med linearnimi in interaktivnimi filmi. V zaključnem poglavju so predstavljene refleksije in primerjave dveh praktičnih primerov: linearnega scenarija, ki je adaptacija pripovedke Martin Krpan po Franu Levstiku, in interaktivne različice iste zgodbe. Linearni scenarij je dodan kot priloga, interaktivno različico je mogoče preizkusiti preko podane povezave.
Ugotovljeno je bilo, da interaktivni filmi še niso dovolj razširjeni in nimajo jasno definiranih ustvarjalnih načel izdelave, temveč so nekakšna kombinacija med klasičnim filmom in videoigrami. Zanimivo je, da se gledalci še vedno raje odločajo za linearne filme, pri katerih niso aktivni, medtem ko tisti, ki si želijo več angažiranosti, raje izberejo videoigre. S tega vidika interaktivni film ni neposredna konkurenca drugim medijem, temveč alternativa z drugačnim pristopom k pripovedovanju zgodb.
Ključne besede: Interaktivni film, linearna filmska pripoved, tehnologija in pripovedovanje zgodb, virtualna realnost (VR), razlikovanje med mediji
Objavljeno v ReVIS: 20.03.2025; Ogledov: 355; Prenosov: 2
Celotno besedilo (7,62 MB) |
9. Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes : magistrsko deloOki Petrov, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes predstavlja zapleteno transformacijo človeške družbe, od religije prek filozofije do tehnologije. Evolucija človeške misli se začne s Sokratovo dialektiko in Platonovo Akademijo, ki jo v srednjem veku pričakata teološko nasprotovanje in inkvizicija. Pojav Kopernikove heliocentrične razlage, Gutenbergovega tiskalnega stroja in učenje Galilea Galileja privedejo do sveta, v katerem Descartes izreče znamenite besede »cogito ergo sum« ter obrne filozofsko smer nazaj k človeku. Tam ga dočaka usodni Immanuel Kant, katerega učenje naznani prihod nihilizma – prihod Nietzscheja, ki svojo destruktivno misel preda M. Heideggerju in odnosu človeka do tehnike, da bi po njem končali pri Baudrillardu in matrici ničnosti. Akademska svoboda se znotraj te evolucije pojavi na samem začetku pri Sokratu in Platonu ter se skozi čas »ohranja« pri posamičnih znanstvenikih. Šele s Humboldtovo ustanovitvijo moderne univerze v Berlinu leta 1809 lahko začnemo govoriti o akademski svobodi v sodobnem pomenu besede. Univerze postanejo središča razvoja umetnosti in znanosti, vendar se pravna zaščita akademske svobode tako v Evropi kot ZDA pojavi sorazmerno pozno. Pojem akademske svobode še danes večinoma ni izrecno omenjen v ustavah držav, medtem ko so področni zakoni, v katerih se opredeljuje akademska svoboda, nemalokrat tarča strokovnih kritik. Danes je akademska svoboda v svetu zelo različno zaščitena. In tukaj ne gre le za formalne, ampak tudi vsebinske razlike. Znotraj akademske svobode se ne nahajata le svoboda raziskovanja in poučevanja, ampak tudi avtonomija univerze, družbena odgovornost in tisto, brez česar akademske svobode ne bi bilo: svoboda izražanja, združevanja, govora. Trend zmanjševanja akademske svobode je danes opazen v številnih državah. Digitalizacija šolstva ob tem predstavlja nove izzive akademski svobodi, kjer se kitajski model tehnološke diktature zaenkrat razvija brez zaznavne alternative zahodnega sveta. Razvoj pametnih mest zahteva digitalno preobrazbo družbe in s tem tudi izobraževanja. Akademska svoboda se zato vse bolj izpostavlja tako v svoji svobodi kot nesvobodi.
Ključne besede: akademska svoboda, digitalizacija, znanost in umetnost, pravo, ustava, tehnologija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 378; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,84 MB) |
10. Učinki avtomatizirane robotske tehnologije na fino motoriko rok pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaLara Benedejčič, 2024, diplomsko delo Opis: Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen na svetu takoj za Alzeheimerjevo boleznijo. Bolezen spremljajo progresivni motorični in nemotorični simptomi. Med simptome, ki omejujejo posameznikovo samostojnost in negativno vplivajo na kvaliteto življenja, prištevamo pojav tremorja v mirovanju ter upad fine motorike in prijemalne zmogljivosti rok, kar je posledica bradikinezije in akinezije. Zdravljenje pacientov s Parkinsonovo boleznijo je simptomatsko, usmerjeno v upočasnitev napredovanja motoričnih in kognitivnih disfunkcij, ohranjanje funkcionalnosti ter lajšanje bolečine. Fizioterapevtska obravnava je zaradi progresivnosti simptomov zahtevna in doživljenjska. Napredek v tehnologiji nam je omogočil izvajanje rehabilitacije s pomočjo avtomatizirane robotske tehnologije, ki skrajša čas, ki ga mora fizioterapevt preživeti ob pacientu ter zmanjša njegovo fizično obremenitev. Rehabilitacija fine motorike rok lahko vključuje uporabo avtomatizirane robotske tehnologije, kot so robotske rokavice, robotski eksoskelet in virtualna resničnost. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako terapija s pomočjo avtomatizirane robotske tehnologije vpliva na prijemalno zmogljivost in fino motoriko rok pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. V raziskavi je sodelovalo 10 preiskovancev, 5 od teh je uspešno opravilo začetne in končne meritve. Za ocenitev prijemalne zmogljivosti rok smo uporabili Jama dinamometer, s katerimi smomerili cilindrični prijem. Za ocenitev fine motorike rok smo izvajali test devetih zatičev.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, fina motorika, prijemalna zmogljivost, fizioterapija, avtomatizirana robotska tehnologija
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2024; Ogledov: 469; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,19 MB) |
