1. Covid-19 pandemija kot dejavnik namere uporabe internetnih volitev v Republiki Sloveniji : doktorska disertacijaEdvard Kozel, 2025, doktorska disertacija Opis: Pričujoča digitalna revolucija nedvomno spreminja način življenja in dela v sodobni družbi. Pandemija covida-19 je korenito spremenila način opravljanja vsakodnevnih nalog in tako pospešila prehod v digitalno dobo. Postopki uveljavljanja demokratičnih pravic, zlasti volitev, so bili v času pandemije prilagojeni tako, da niso ogrožali zdravja volivcev, a so kljub temu zagotavljali izvedbo svobodnih in poštenih volitev. Posledično je ponovno oživela globalna razprava med skeptiki in zagovorniki internetnega glasovanja (i-volitev). Ugotovitve glede sprejetosti i-volitev in dejavnikov, ki na to vplivajo, ostajajo še vedno nejasne ali mešane, zato je treba to tematiko obravnavati tako z vidika sedanjosti kot tudi prihodnosti. Študije volitev, izvedenih med pandemijo, so k celotni razpravi prispevale bore malo, čeprav so digitalne tehnologije na številnih področjih odigrale ključno vlogo pri premoščanju težav zaradi covida-19. Doktorska disertacija predstavlja empirično študijo vplivov dejavnikov zaupanja v državo in njen volilni sistem, zaupanja v tehnologijo, volilnih navad državljanov in vpliva covida-19 na namero uporabe i-volitev. Mnenja 633 polnoletnih državljanov Slovenije so bila pridobljena z uporabo ankete v začetku leta 2022, ko so bili volivci še vedno obremenjeni z razmerami pandemije. Hkrati so vedeli, da bodo morali na volišče (najmanj) štirikrat, če so se nameravali udeležiti vseh glasovanj v tem letu. Pridobljeni anketni podatki so bili analizirani z uporabo namenskih statističnih metod. Z uporabo metode modeliranja strukturnih enačb je bil
postavljen model sprejemanja tehnologije i-volitev. Študija prinaša pomembna spoznanja, kot so: (1) zaupanje v volilni ekosistem tako s tehničnega kot institucionalnega vidika pomembno vpliva na namero volivcev, da uporabijo i-volitve; (2) strah pred covidom-19 ne prepriča ljudi, da bi uporabili i-volitve namesto klasičnega načina
glasovanja; (3) obstoječe volilne navade nimajo značilnega vpliva na namero uporabe i-volitev. Rezultati prispevajo k raziskavam o učinkih pandemije pri odnosu družbe do demokratičnih procesov, zlasti pri sprejetosti i-volitev. Hkrati pošiljajo pomembno sporočilo raziskovalcem, strokovnjakom in političnim odločevalcem s pozivom o uvajanju orodij e-demokracije in e-participacije na vseh ravneh z namenom vzpostavljanja zaupanja v digitalne tehnologije. Le na ta način je namreč v prihodnosti možno pričakovati sprejetost i-volitev s strani volivcev.
Ključne besede: i-volitve, zaupanje, e-demokracija, covid-19, volitve, digitalne tehnologije, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2025; Ogledov: 424; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (3,54 MB) |
2. Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok : magistrska nalogaMateja Lomovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost.
Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti.
Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342).
Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Ključne besede: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 370; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,13 MB) |
3. Ekonomska diplomacija in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco IRCAI – UNESCO v Sloveniji : magistrsko deloSimon Vrbanič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava povezavo med ekonomsko diplomacijo in Mednarodnim raziskovalnim centrom za umetno inteligenco − IRCAI v Sloveniji. V ospredju je sodelovanje med IRCAI, državnimi institucijami ter širšim ekosistemom. Ker gre za študijo primera, smo analitični del raziskave osredotočili na podroben pregled delovanja IRCAI, pri čemer smo preučili celoten proces – od prvotne ideje do vzpostavitve mednarodnega centra. Prav tako smo analizirali trenutno stanje organizacije ter njene mednarodne dejavnosti. S ciljem pridobiti vpogled v delovanje IRCAI smo na podlagi študije primera izvedli strukturirane intervjuje z različnimi deležniki slovenskega ekosistema. Intervjuji so omogočili celovito razumevanje delovanja centra ter razkrili, kako uspešno je sodelovanje med IRCAI, državnimi institucijami in gospodarstvom. Na podlagi izvedenih intervjujev smo pripravili analizo SWOT, ki ponuja ključne predloge za izboljšanje sodelovanja med IRCAI, državnimi institucijami in slovenskim gospodarskim ekosistemom. Posebno pozornost smo namenili tudi predstavitvi Unesca, specializirane agencije Združenih narodov, z osredotočenjem na področje digitalnih tehnologij in umetne inteligence. Unescovo delo na tehnološkem področju odpira priložnosti za poglobljeno sodelovanje, kar je ključnega pomena za globalno prepoznavnost Slovenije in IRCAI. Naše ugotovitve kažejo, da priložnosti za rast in razvoj temeljijo predvsem na krepitvi partnerstev, horizontalni integraciji naprednih tehnologij ter učinkoviti promociji prek diplomacije. Za uspešno poglobitev sodelovanja pa je ključnega pomena najprej kadrovsko in finančno okrepiti ekosistem, kar bo spodbudilo nadaljnjo rast ekonomske diplomacije. Prav tako je nujno povečati sredstva za nemoteno delovanje IRCAI, da lahko doseže svoj polni potencial. Ekonomska diplomacija igra ključno vlogo pri krepitvi prepoznavnosti IRCAI, privabljanju tujih investicij in spodbujanju mednarodnega sodelovanja. Za dolgoročen uspeh je ključnega pomena, da IRCAI in slovenska ekonomska diplomacija nadaljujeta s sodelovanjem ter iščeta inovativne rešitve za trajnostni razvoj in povečanje gospodarske konkurenčnosti za izboljšanje blaginje v Sloveniji.
Ključne besede: ekonomska diplomacija, mednarodni raziskovalni center, umetna inteligenca, OZN, Unesco, napredne tehnologije, ekosistem, inovativnost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 436; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. |
5. Vpliv naprednih tehnologij v mednarodnih odnosih : magistrsko deloMatevž Bregar, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se nanaša na vpliv naprednih tehnologij v mednarodni skupnosti ter na problematike, s katerimi se bo ta skupnost primorana soočiti v prihodnosti. V skladu z naslovom smo raziskali in med seboj primerjali tri mednarodne subjekte ter skušali analizirati, kakšno prihodnost lahko pričakujemo na omenjenem področju. Obširneje pa smo obravnavali tudi neposredno vlogo mednarodne skupnosti pri oblikovanju skupne politike na področju naprednih tehnologij. V magistrskem delu smo empirično povzemali ugotovitve, stališča in mnenja različnih domačih ter tujih avtorjev, jih združili in oblikovali v smiselno celoto ter podali lastna kritična mnenja in opažanja. Raziskovana tema v takšnem kontekstu je malo raziskana, sploh pa v povezavi z mednarodno skupnostjo in njenim vplivom na prihodnost. Magistrsko delo si prizadeva predstaviti celovito tematiko v slovenskem jeziku, kar pomeni edinstven prispevek k njenemu širšemu razumevanju in uporabnosti za nadaljnje raziskovanje slovenske strokovne stroke. Ker v strokovni teoriji prihaja do neenotnosti izrazov na obravnavanem področju, menimo, da magistrsko delo predstavlja pomemben in edinstven prispevek, saj ožje in širše osvetli pomen posameznih izrazov, jih nemalokrat kategorizira ter poenoti in na takšen način predstavi tematiko na sistematičen in bralcu bolj razumljiv način. Na podlagi obstoječe literature smo preučili in s pomočjo teoretskih osnov pridobili jasen vpogled v določena empirična dejstva, s katerimi smo odgovarjali na zastavljena raziskovalna vprašanja. Kot cilj raziskovanja smo si zastavili – na podlagi raziskovalnih vprašanj –, ugotoviti in pojasniti, kako bodo napredne tehnologije vplivale na razvoj mednarodne skupnosti v naši prihodnosti.
Ključne besede: napredne tehnologije, mednarodna skupnost, umetna inteligenca, razmerja moči, mednarodni odnosi, etičnost in moralnost naprednih tehnologij
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 459; Prenosov: 20
Celotno besedilo (946,94 KB) |
6. Sistem kriznega upravljanja z uporabo digitalno naprednih tehnologij : magistrsko deloAndrej Vastl, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje integracijo naprednih digitalnih tehnologij v nacionalne sisteme kriznega upravljanja. Raziskava se osredotoča na vzpostavitev platforme za zbiranje, analizo in vizualizacijo podatkov v realnem času za napovedovanje in obvladovanje kompleksnih kriz. Študija uporablja kombinacijo teoretičnih in empiričnih metod, vključno s pregledom literature, analizo preteklih dogodkov in poglobljenimi intervjuji s strokovnjaki. Primarni cilj je razviti sistem, ki izboljša sposobnost predvidevanja in reševanja potencialnih kriz z uporabo digitalnih napredkov. Teoretični okvir vključuje opredelitev ključnih konceptov, povezanih s kriznim upravljanjem, nacionalno varnostjo, hibridnimi grožnjami in vlogo digitalnih dvojčkov. Empirične metode vključujejo zbiranje in analizo primarnih in sekundarnih podatkov iz domačih ter mednarodnih virov in izvajanje intervjujev s strokovnjaki na področju kriznega upravljanja ter digitalnih tehnologij. Ključne ugotovitve kažejo, da lahko napredne tehnologije, kot sta umetna inteligenca in digitalni dvojčki, bistveno izboljšajo učinkovitost ter odzivnost sistemov kriznega upravljanja. Tehnologije omogočajo boljše napovedovanje, spremljanje v realnem času in strateško odločanje med krizami. Uporaba umetne inteligence omogoča analizo velikih zbirk podatkov za prepoznavanje vzorcev in napovedovanje potencialnih kriz, medtem ko digitalni dvojčki omogočajo dinamične simulacije fizičnih sistemov, kar pripomore k načrtovanju scenarijev ter odzivanju v realnem času. Študija prav tako poudarja izzive in omejitve, povezane z uvedbo teh tehnologij, vključno s kakovostjo podatkov, težavami pri integraciji in potrebo po robustnih ukrepih za kibernetsko varnost. Kljub tem izzivom raziskava zaključuje, da lahko sistematično in integrirano sprejemanje digitalnih tehnologij v kriznem upravljanju preoblikuje tradicionalne pristope ter ponudi boljšo pripravljenost in odpornost proti različnim grožnjam, od naravnih nesreč do kibernetskih napadov. Praktični pomen raziskave je pomemben za oblikovalce politik, vladne agencije in strokovnjake za krizno upravljanje. Implementacija naprednih digitalnih rešitev lahko vodi do učinkovitejših strategij nacionalne varnosti in boljše zaščite prebivalstva ter kritične infrastrukture.
Ključne besede: krizno upravljanje, digitalne tehnologije, umetna inteligenca, digitalni dvojčki, nacionalna varnost
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 588; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,62 MB) |
7. Sprejemanje telemedicine s strani starejših odraslih pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMaša Blanuša, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Magistrska naloga obravnava problem sprejemanja telemedicine med starejšimi odraslimi pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev. Metode: Uporabili smo mešan pristop – kvantitativni in kvalitativni. V teoretičnem delu smo analizirali obstoječo literaturo o uporabi telemedicine in sprejemanju tehnologije med starejšimi odraslimi. V raziskovalnem delu smo izvedli retrospektivno analizo sekundarnih podatkov iz raziskave SHARE in 10 polstrukturiranih intervjujev s starejšimi odraslimi nad 75 let. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da večina starejših odraslih ne pozna telemedicine, medtem ko tisti, ki jo uporabljajo, kot glavno prednost navajajo lažji dostop do zdravnika. Zaskrbljenost glede varnosti podatkov in pomanjkanje znanja o uporabi tehnologije sta ključni oviri za njeno širšo uporabo. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je sprejemanje telemedicine med starejšimi odraslimi nizko, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja informacij, zapletene uporabe in pomanjkanje zaupanja v nove storitve.
Ključne besede: telemedicina, starejši odrasli, osnovna zdravstvena dejavnost, sprejemanje tehnologije, zdravstvene storitve
Objavljeno v ReVIS: 02.12.2024; Ogledov: 683; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,56 MB) |
8. |
9. |
10. |
