Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Delo medicinskih sester zahteva visoko stopnjo empatije do pacientov, hkrati pa vključuje težke fizične, psihične, socialne in čustvene obremenitve, kar lahko negativno vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje. Čeprav telesna aktivnost prinaša številne koristi, je raziskav, ki bi se specifično osredotočale na telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom in njeno prilagoditev na delovno okolje, zelo malo. Namen magistrskega dela je preučiti pomen izvajanja telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrah in ugotoviti, kako le-ta vpliva na njihovo fizično in psihično zdravje, počutje, zadovoljstvo, delovno učinkovitost in odsotnost z dela. Cilj je razviti priporočila za delovne organizacije, ki bodo izboljšala delovno okolje, spodbujala promocijo zdravja na delovnem mestu in povečala telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela, ki je vključevala pregled strokovne literature. V empiričnem delu je bilo analiziranih 21 raziskav. Pri analizi je bila uporabljena kvalitativna vsebinska analiza podatkov, ki temelji na odprtem kodiranju, s ciljem oblikovanja vsebinskih kategorij. Iskanje literature je potekalo v slovenskih in tujih podatkovnih bazah (COBISS, PubMed, Google Scolar, Springer Nature Link) z uporabo ključnih besed, kot so telesna vadba, promocija zdravja, medicinske sestre, gibanje, delovno mesto in delovni čas. Iskanje je bilo omejeno na članke v slovenskem ali angleškem jeziku in je zajemalo obdobje od leta 2014 do 2025. Pri analizi smo upoštevali hierarhijo dokazov po Politu in Becku (2018). Rezultati: Analiza obstoječe literature je pokazala, da telesna aktivnost pri medicinskih sestrah na delovnem mestu izboljšuje in ohranja fizično in psihično zdravje ter vzdržljivost, vpliva na obvladovanje kronično nenalezljivih bolezni, povečanje energije, zmanjšanje absentizma in prezentizma. Pozitivne koristi so se pokazale pri zmanjšanju izgorelosti, anksioznosti, depresije in poklicnega stresa, izboljšanju spanja, zmanjšanju sklepno-mišičnih obolenj, izboljšanju produktivnosti in zadovoljstva pri delu, kar pripomore h kvaliteti opravljenih storitev pri pacientu. Poleg omenjenih pozitivnih koristi telesna vadba vpliva na izboljšanje gibljivosti, ravnotežja, zmanjšuje poškodbe, povezane z delom, utrjuje samospoštovanje, samozavest, krepi socialne vezi med sodelavci ter spodbuja druženje, kar ustvarja timski duh na delovnem mestu. Zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb prispeva k uresničevanju potreb po samouresničevanju, kar pozitivno vpliva na motivacijo, ki omogoča boljše ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem. Koristi se kažejo z večjo delovno sposobnostjo in učinkovitostjo na delovnem mestu. Razprava: Telesna aktivnost na delovnem mestu prinaša številne zdravstvene koristi, ki so ključne za ohranjanje dobrega počutja in preprečevanja poklicnih bolezni, še posebej v zahtevnih poklicih, kot je zdravstvena nega. Redna telesna aktivnost prispeva k boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju, kar posledično izboljša kakovost dela in splošno dobrobit zaposlenih. Pomembno je, da delodajalci prepoznajo koristi telesne vadbe in ustvarijo podporno okolje za izvajanje telesnih aktivnosti med delovnim časom, saj to pripomore k večji produktivnosti ter zmanjšanju bolniških odsotnosti in prezentizma na delovnem mestu. Potreba po tovrstnih raziskavah izhaja iz dejstva, da primanjkuje sistematičnih pristopov k izvajanju in spodbujanju telesne aktivnosti na delovnem mestu.
Ključne besede: telesna aktivnost, medicinske sestre, delovni čas, delovno mesto, gibanje, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 232; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,06 MB)

Opis: Izhodišča: Življenjski slog pomembno vpliva na naše zdravje. Vsakodnevne navade in dejanja lahko štejemo pod življenjski slog. Z zdravstveno vzgojo želimo poučiti ljudi za samostojno pravilno in zdravo odločanje o tem, kaj je za njihovo zdravje najboljše. Študenti se pogosto soočijo s stresnimi situacijami, slabo družbo, slabšo prehrano, primanjkuje jim časa za rekreacijo in spanje, kar negativno vpliva na njihovo zdravje. Namen naše raziskave je ugotoviti življenjski slog študentov zdravstvene nege. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, sekundarne podatke pa na podlagi sistematičnega pregleda strokovne literature ter spletnih baz, kot so COBISS, CINAHL in drugi. Raziskavo smo izvedli s pomočjo spletne aplikacije 1ka, posredovana je bila študentom vseh letnikov na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel, jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov ter jih analizirali in ugotovitve zapisali v razpravi in zaključku. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Rezultati: Izsledki iz raziskave so pokazali, da večina študentov stanuje doma pri starših (74 %). Glede prehranskih navad smo ugotovili, da 46 % študentov zaužije vsaj tri obroke dnevno. Večina študentov nima navade dodatno soliti že pripravljene jedi in povprečno dnevno spije dovolj vode. Študenti so premalo aktivni, trajanje telesnih aktivnosti je prekratko. Redki študenti spijo dovolj ur za svoja leta med tednom, vendar nadomestijo pomanjkanje spanca ob koncih tedna. Velika večina študentov ob študiju dela. Ena od pogostih slabih razvad je kajenje. Manj kot polovica študentov navaja, da uživajo alkohol enkrat mesečno. Polovica študentov v raziskavi meni, da živijo zdravo, in polovica, da živijo nezdravo življenje. Rezultati med zdravimi in nezdravimi navadami študentov so si zelo blizu v odstotkih. Študenti menijo, da lahko izboljšajo svoje zdravje z ustrezno prehrano (66 %), telesno aktivnostjo (64 %), spremembo vzorca spanja (30 %) in opustitvijo slabih razvad (30 %). Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da se študenti prehranjujejo dokaj zdravo in da večina popije dovolj vode čez dan. Z uživanjem vseh obrokov in ustreznimi živili, kot so sadje, zelenjava, proteini bomo zaužili vsa hranila, vitamine in minerale, ki jih naše telo potrebuje. Ugotavljamo, da študenti niso dovolj telesno aktivni in da premalo spijo za svoja leta. Najpogostejša slaba razvada študentov je kajenje.
Ključne besede: Življenjski slog, študenti, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, prehrana, telesna aktivnost, stres.
Objavljeno v ReVIS: 07.03.2025; Ogledov: 450; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: Magistrska naloga preučuje vpliv pandemije COVID-19 na telesno aktivnost in gibalne sposobnosti osnovnošolskih otrok ter raziskuje potencial mobilnih aplikacij kot orodja za spodbujanje telesne aktivnosti v sodobnem digitalnem okolju. Rezultati raziskave so razkrili znatno zmanjšanje moči, vzdržljivosti in koordinacije pri otrocih, še posebej pri tistih, ki živijo v ruralnih območjih. Na podlagi pridobljenih podatkov so bile oblikovane smernice za razvoj mobilne aplikacije, ki bo učinkovito spodbujala telesno aktivnost in izboljšala gibalne sposobnosti mladih. Ugotovljeno je bilo, da lahko pravilno zasnovane mobilne aplikacije učinkovito motivirajo otroke k večji telesni aktivnosti, pritegnejo njihovo pozornost in spodbujajo dolgotrajno angažiranost pri vadbi. V zaključku naloge so podana priporočila za nadaljnji razvoj aplikacij, ki bi bile še bolj prilagojene starostnim skupinam in potrebam otrok, ter predstavljeni predlogi za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: telesna aktivnost, gibalne sposobnosti, osnovnošolski otroci, pandemija COVID-19, mobilne aplikacije, digitalno okolje
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 554; Prenosov: 22
Celotno besedilo (5,07 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična bolezen je dolgotrajno stanje, pri katerem ledvice počasi izgubljajo svojo sposobnost odstranjevanja odpadnih elementov ter sposobnost filtracije krvi. Da bi ledvice ostale čim dlje časa zdrave, rabijo bolniki slediti posebni prehrani, katera vključuje razne omejitve, prav tako je pomembno redno jemanje zdravil ter spremljanje krvnega tlaka, redna telesna aktivnost, katero seveda bolnik zmore in redno spremljanje pri zdravniku. Raziskava se opira na preučevanje zapletov pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter ocenjevanje pomena zdravega življenjskega sloga, prehrane in omejitev pri telesni aktivnosti za njihovo dobro počutje. Namen raziskave je preučiti življenjski slog bolnika s kronično ledvično boleznijo. Metoda: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni ter sekundarni podatki. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za pol strukturirani intervju, kjer je sodelovalo šest oseb, ki imajo diagnosticirano kronično ledvično bolezen, vzorec pa je bil namenski. Kriteriji, ki smo jih upoštevali za izbiro oseb vključenih v raziskavo so bili: starost (nad 30 let), in čas diagnosticirane kronične ledvične bolezni (več kot eno leto). Zbiranje podatkov je potekalo oktobra 2023, pred samim začetkom raziskave pa smo pridobili soglasje o prostovoljnem sodelovanju. Rezultati: V intervjuju je sodelovalo šest oseb, in sicer pet oseb ženskega spola in ena oseba moškega spola. Vsi sodelujoči pravega pomena kronične ledvične bolezni pravzaprav ne poznajo, kar je razvidno iz intervjuja, imeli pa so podobne znake pri omenjeni bolezni. Intervjuvanci nekih hudih zapletov ne omenijo, pravijo pa da je zelo pomemben življenjski slog pri kronični ledvični bolezni. Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je prilagoditev v prehrani, telesni aktivnosti in splošnem življenjskem slogu izrednega pomena, saj je to ključno pri obvladovanju kronične ledvične bolezni. Ena izmed ugotovitev je, da omejitev soli, nadzor nad vnosom beljakovin ter uravnotežena prehrana bistveno vpliva na znižanje obremenitve ledvic ter zavirajo napredovanje bolezni. Prepoznali smo tudi pomembnost redne telesne aktivnosti pri ohranitvi ustrezne telesne mase in izboljšanju krvnega pritiska, kar pripomore k boljšemu zdravju bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da zapletov intervjuvanci niso imeli, izjema je bil eden, kateri je omenil moteno odvajanje urina. Pri omejitvah pa predvsem opažamo, da so spremenili življenjski slog iz manj aktivnega v bolj aktivnega, prav tako je opažena pazljivost pri prehrani. Ena oseba izmed intervjuvanih pa omeni, da je zaradi dialize prikrajšana s časom.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, življenjski slog bolnika, zdrava prehrana, telesna aktivnost, ledvice, kvaliteta življenja.
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 1164; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna varovalna dejavnika zdravja, ki ju vse pogosteje uporabljamo pri zdravljenju bolezni. Telesna aktivnost zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako preko neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih mehanizmov (spreminjanje prisotnosti in intenzitete delovanja znanih dejavnikov tveganja). Pred pričetkom redne telesne aktivnosti je potrebno tako pri zdravih ljudeh (primarna preventiva) kot bolnikih z znano klinično pomembno aterosklerozo oceniti zdravstveni status. Izdelati moramo profil ogroženosti, opredeliti značilnosti bolnikovega obnašanja (vedenja), upoštevati morebitno jemanje zdravil ter osebne cilje, želje bolnika in vrsto telesne aktivnosti. Telesno aktivnost sistematično in individualizirano predpisujemo po formuli FIT (TP). Priporočila strokovnih združenj s področja srčno-žilne medicine za preventivo koronarne bolezni v klinični praksi zastavljajo kot splošen cilj glede redne dinamične aerobne telesne aktivnosti 3–4 dni v tednu intenzivno aktivnost (50–80 % FSU max), ki traja 30 minut, ali enako dolga aktivnost zmerne intenzitete večino/vse dni (6-krat tedensko). Gre za telesno aktivnost, ki jo lahko izvajamo dalj časa, ne da bi se pri tem izčrpali ali postali tako zasopli, da ne bi zmogli govoriti. Pred začetkom telesne aktivnosti je pomembno ogrevanje (10 minut), po koncu pa sproščanje in ohlajanje (10 minut). Med najbolj primerno aerobno telesno aktivnost spada hoja, nordijska hoja, lahek tek, rekreativno plavanje in kolesarjenje (v naravi ali sobno kolo). Fizioterapevt skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom izvaja učenje o samem obolenju, zdravljenju, zmanjšanju dejavnikov tveganja ter o primerni obliki in izvedbi telesne aktivnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje in zmožnosti. Če povzamemo ugotovitve iz raziskav, predstavlja telesna aktivnost učinkovito metodo tako pri preprečevanju, ohranjanju kot tudi izboljševanju zdravja srčno-žilnih bolnikov.
Ključne besede: Telesna aktivnost, koronarna srčna bolezen, odrasli srčni bolniki, fizioterapija pri srčnih bolnikih.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2023; Ogledov: 1349; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1010,90 KB)