1. Učinki fizioterpije na ravnotežje pri kronični bolečini v križu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaLuka Žlajpah, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronične bolečine v križu (KBK) so pogoste težave pri večini odraslih. So tudi glavni vzrok omejevanja telesnih aktivnosti in invalidnosti pri delu po vsem svetu. Prav tako spadajo med najpogostejše razloge za iskanje zdravstvene pomoči. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi dostopne strokovne in znanstvene literature raziskati učinkovitost fizioterapevtskih metod pri ljudeh s kronično bolečino v križu in vpliv na njihovo ravnotežje. Metode dela: Uporabil sem kvalitativno metodo dela. Literaturo sem iskal v slovenskem in angleškem jeziku v iskalnikih PubMed, Medline in ProQuest. Pri iskanju sem večinoma uporabil študije, ki so bile izdane med leti 2013 in 2023. Rezultati: V končni pregled literature je bilo vključenih 7 raziskav, ki so ustrezale vsem vključitvenim in izključitvenim dejavnikom. Razprava in zaključek: Za izboljšanje ravnotežja pri ljudeh s KBK je najpogosteje je uporabljena terapevtska vadba. Opisanih je bilo več vrst terapevtske vadbe, med njimi uporaba izokinetičnega treniranja, raztezne vaje, vaje za pridobivanje mišične mase in pa vaje za stabilizacijo trupa. Vse navedene fizioterapevtske metode tudi pozitivno vplivajo na izboljšanje simptomov KBK.
Ključne besede: fizioterapija, kronične bolečine v križu, ravnotežje, terapevtska vadba
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 57; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
2. Pomen individualno prilagojene terapevtske vadbe pri obravnavi kronične mišično-skeletne bolečine : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAndraž Furlan, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izbodišča: Kronična mišično-skeletna bolečina predstavlja pomemben in razširjen javnozdravstveni problem. Na kronično bolečino vplivajo številni dejavniki, zato je za njeno obvladovanje potrebno multidisciplinarno sodelovanje z uporabo različnih metod. Namen: Na podlagi pregleda literature na temo pomena individualno prilagojene terapevtske vadbe pri obravnavi kronične mišično-skeletne bolečine smo predstavili kronično mišično-skeletno bolečino, definicije, epidemiologijo, etiologijo in obstoječe načine obravnave le-te. Poleg tega smo opredeliti vlogo terapevtske vadbe in zakonitosti oblikovanja ustreznega individualiziranega vadbenega programa za osebe s kronično mišično-skeletno bolečino. Rezultati: Po sistematičnem pregledu smo v ožji izbor uvrstili deset študij. Ugotovili smo, da so v uporabi različni vadbeni programi z različnimi značilnostmi. Najpogosteje sta zastopana dva tipa vadbe, in sicer vadba za moč in aerobna vadba. S pregledom obstoječih študij in sintezo trenutnega znanja smo ugotovili, da imajo individualno prilagojeni terapevtski vadbeni programi pomembno vlogo pri obravnavi oseb s kronično mišično-skeletno bolečino. Razprava: Poudariti je treba, da je učinkovita predvsem tista vadba, ki jo pacienti redno in radi izvajajo ter ob tem občutijo zadovoljstvo, kar je ključno za adherenco. Poleg same izvedbe vadbenega programa je treba paciente s kronično mišično-skeletno bolečino o slednji izobraziti in obenem upoštevati fizične, okoljske, psihološke in socialne dejavnike, ki lahko pomembno vplivajo na potek obravnave teh oseb.
Ključne besede: kronična mišično-skeletna bolečina, terapevtska vadba, individualizacija
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2024; Ogledov: 487; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. |
4. Učinkovitost kinezioterapije pri obravnavi totalne endoproteze kolkaDomen Ocvirk, 2022, diplomsko delo Opis: Vstavitev totalne kolčne endoproteze je ena od najpogostejših in najuspešnejših ortopedskih operacij z visokim deležem zadovoljnih pacientov. Zaradi strmega naraščanja degenerativnih obolenj pri starejši populaciji se število vstavljenih kolčnih endoprotez vsako leto povečuje, aktiven življenjski slog in posledične poškodbe pa pripomorejo tudi k vse večjemu deležu mlajših pacientov. Za optimizacijo kirurških rezultatov je pomembna takojšnja pooperativna rehabilitacija, v kateri ima že vrsto let najpomembnejšo vlogo fizioterapija s kinezioterapijo kot glavno metodo. V diplomskem delu smo pregledali literaturo in primerjali raziskave, ki so proučevale učinkovitost kinezioterapije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka. Literaturo smo iskali v spletni bazi PubMed, kjer smo izbrali deset raziskav, v katerih so proučevali učinkovitost različnih kinezioterapevtskih metod in tehnik pri pooperativni rehabilitaciji na moč, na intenziteto bolečine in funkcijske sposobnosti pacientov s totalno endoprotezo kolka. Ugotovili smo, da je kinezioterapija učinkovita metoda pooperativne rehabilitacije pri pacientih s totalno endoprotezo kolka, vendar so zaradi razmeroma kratkih intervencij in časa spremljanja pacientov v večini raziskav statistično pomembni samo kratkoročni učinki, zato bi bilo v prihodnje treba opraviti več raziskav visoke kakovosti z večjim številom pacientov. Priporočljivo bi bilo, da bi za pridobitev dolgoročnih učinkov in kakovostnih rezultatov spremljali daljše intervencije v različnih fazah rehabilitacije. Pregled najnovejših strokovnih raziskav je pokazal, da so različne metode in tehnike kinezioterapije učinkovite pri povečanju moči, zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcijskih sposobnosti v različnih fazah rehabilitacije. Iz strokovnega vidika zaradi uporabe različnih subjektivnih testov in vprašalnikov učinki niso statistično značilni. V prihodnje bi bilo bistvenega pomena ocenjevanje z enakimi vprašalniki, testi in merilnimi orodji v vseh raziskavah, saj bi bili le tako rezultati bolj primerljivi. Prav tako bi bilo nujno treba poenotiti in standardizirati vadbene programe z jasnimi opisi, intenziteto in s pogostostjo izvajanja vaj.
Ključne besede: totalna endoproteza kolka, kinezioterapija, terapevtska vadba, rehabilitacija totalne endoproteze kolka
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2022; Ogledov: 1395; Prenosov: 119
Celotno besedilo (669,43 KB) |
5. BOLEČINA V KRIŽU PRI MLADOSTNIKIHAnja Bajda, 2021, diplomsko delo Opis: V Sloveniji in tudi drugod po svetu predstavlja zelo velik problem vse večji odstotek prisotnosti BvK pri aktivni populaciji. Bolečina ne izbira spola ali starosti, saj prizadene tako mladostnike, kot starejšo populacijo, prav tako prizadene športnika ali fizičnega delavca, kot tistega, ki opravlja stoječe delo. Pred desetletjem še nismo razumeli, kako lahko gibalna sposobnost pri mladostnikih v ZDA vse bolj upada, danes pa podobno težavo opažamo tudi pri nas. Prevalenca BvK pri mladostnikih strmo narašča. Pojavlja se tudi vse več dejavnikov tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK. Odločili smo se podrobneje proučiti najpogostejše dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK pri mladostnikih in ugotoviti pomen terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika na populaciji 100 mladostnikov, v starostnem obdobju od 15. do 20. leta. Raziskavo smo opravili pri naključno izbranih mladostnikih. Iz opravljene raziskave in zgoraj navedenih podatkov smo ugotovili, da so najpogostejši dejavniki za nastanek BvK pri mladostnikih starost, spol, okolje, dolgotrajno sedenje, uporaba elektronskih naprav, športna aktivnost in športna neaktivnost ter dednost. Ugotavljamo, da večina mladostnikov ne izvaja terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Terapevtska vadba s poudarkom na individualno prilagojenih programih vadbe, ki vključujejo raztezne vaje in vaje za moč, je učinkovita oblika terapije proti BvK. Potrebna bi bila večja ozaveščenost mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, telesna vadba, učenje pravilnih tehnik dvigovanja in sprememba dejavnikov tveganja za pojav BvK. Do sedaj izvedeni intervencijski programi so temeljili na izobraževanju otrok in mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, vključevanju telesne aktivnosti ali kombinaciji obojega. Potrebno bi bilo razviti in preizkusiti preventivne programe, ki bodo bolj učinkoviti pri preprečevanju BvK pri mladostnikih. Pomembno bi se bilo osredotočiti na zgodnje odkrivanje pojava BvK pri otrocih in mladostnikih in s tem posledično zmanjšati pojavnost BvK pri odrasli populaciji. Za nadaljnje raziskave opisane problematike bi bila potrebna natančnejša definicija BvK pri mladostnikih, ki bo omogočila boljšo primerjavo med raziskavami.
Ključne besede: mladostnik, BvK pri mladostnikih, biopsihosocialni dejavniki, terapevtska vadba, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2021; Ogledov: 3610; Prenosov: 241
Celotno besedilo (2,95 MB) |
