Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne problematike : pregled literature
Lea Vidovič, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Anksioznost je naraven odziv telesa na nevarnost ter je normalna, dokler le ta ne postane pretirana in obremenjujoča v vsakdanu posameznika. Simptome tesnobe lahko obvladujemo z doslednim in periodičnim izvajanjem ene ali kombinacije različnih tehnik sprostitve. Cilji: Cilji diplomskega dela so s pomočjo že obstoječe literature proučiti in ovrednotiti relevantno literaturo s področja sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne simptomatike. Predstaviti anksiozno simptomatiko, pregledati, primerjati in analizirati raziskave s področja uporabe sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne simptomatike ter podati bistvene rezultate in ugotovitve. Cilj je tudi analizirati in predstaviti, kako in če različne vrste sprostitvenih tehnik pripomorejo k obvladovanju anksiozne simptomatike v redni praksi. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili kompilacijsko in deskriptivno metodologijo, z izhodiščem iz znanstvene literature. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo ter statistično analizo s pomočjo diagrama PRISMA. Rezultati: Rezultati predelanih raziskav so pokazali, da so se pri večini udeležencev, ki so prakticirali različne tehnike sprostitve, simptomi tesnobe zmanjšali ali ostali enaki. V nobenem primeru se niso le ti poslabšali. Hkrati so tehnike sprostitve blagodejno vplivale tako na psihično kot tudi na fizično zdravje. Razprava: Na podlagi ugotovitev obravnavanih raziskav menimo, da so sprostitvene tehnike učinkovito orodje za lajšanje simptomov anksioznosti. Vendar se kljub temu priporočajo dodatne raziskave dolgoročnih učinkov tehnik sprostitve pri anksiozni simptomatiki.
Ključne besede: anksioznost, duševne motnje, tesnoba, sprostitvene tehnike
Objavljeno v ReVIS: 05.12.2024; Ogledov: 610; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (888,94 KB)

2.
UPORABA PSIHADELIKOV V PSIHOTERAPIJI
Maša Kužnik, 2023, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: V naši družbi se vsako leto srečujemo z vse večjim številom duševnih bolezni, razvoj novih psihiatričnih zdravil pa upada. Inovacijo v zdravstvenem svetu predstavlja uporaba psihadelikov v psihoterapiji. Gre za strokovno nadzorovano uporabo substanc, kot so ketamin, MDMA, psilocibin, LSD in drugih psihadelikov, ki v novih študijah obetajo dobre rezultate v boju proti depresiji, tesnobi, posttravmatski stresni motnji in drugim duševnim boleznim. Metoda: Uporabljen je bil kritični pregled literature s pomočjo podatkovnih baz Science Direct, PubMed, Google Scholar, The American Journal of Psychiatry. Zaradi naravnanosti teme bomo uporabili tudi spletno stran Multidisciplinary Association for Psychedelic Studies (MAPS). Omejitveni kriteriji iskanja so bili: brezplačni dostop, celotno besedilo članka, kakovostno izvedena študija in jezik angleščina. Pri pregledu literature je bila uporabljena vsebinska analiza prebranega gradiva. Rezultati: V podrobnejši pregled celotnega besedila je bilo od 329.080 zadetkov vključenih 413 zadetkov, v končno analizo pa 70 člankov. Odkrili smo, da gre za dobro metodološko zasnovane raziskave: hierarhično je najvišje na lestvici 44 sistematičnih pregledov randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij ter metaanaliz, sledi 17 posamičnih randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij in 9 sistematičnih pregledov korelacijskih študij. Ugotovitve: Uporaba psihadelikov v psihoterapiji se kaže kot učinkovita nova metoda za zdravljenje raznovrstnih duševnih motenj. Med najbolj raziskane psihadelike sodi ketamin, med najmanj raziskane pa LSD. Raziskave na področju LSD-ja predvsem ugotavljajo njegov potencialni terapevtski potencial pri zdravljenju depresije in odvisnosti od alkohola. MDMA je v ospredju raziskav, ki se ukvarjajo s psihadelično psihoterapijo na področju posttravmatske stresne motnje, pa tudi na področju tesnobe. Ketamin in psilocibin pa stopita v ospredje pri študijah, ki naslavljajo depresijo in samomorilnost. Zagotovo je na področju psihadelikov potrebno še veliko raziskav, a so tudi dosedanji rezultati večine študij obetavni. Prav tako, na koncu še obravnavamo morebitne omejitve in potenciale za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: psihadeliki v psihoterapiji, pregled literature, duševno zdravje, depresija, tesnoba, posttravmatska stresna motnja
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2023; Ogledov: 1156; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (775,73 KB)

3.
4.
Kultura strahu in pomen zaupanja v javnem življenju : magistrsko delo
Branka Milišić, 2015, magistrsko delo

Ključne besede: kultura strahu, nezaupanje, strah, tesnoba, fobije
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4108; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh