Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva
Alma Štulanović, 2020

Opis: Medicinska stroka cepljenje označuje kot ključen ukrep za izkoreninenje in omejevanje nalezljivih bolezni. Osrednje vprašanje magistrskega dela Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva je, ali je dopustno omejiti posameznikovo pravico do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave Republike Slovenije) na račun zagotavljanja zdravja skupnosti (kolektivna imunost). V iskanju odgovora sta presojana predloga sprememb zakonodaje iz leta 2018. Predlog spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je predvideval, da bi osebe, ki so odklonile obvezno cepljenje iz nemedicinskih razlogov, v primeru zdravstvenih zapletov zaradi nalezljivih bolezni obravnavali kot samoplačnike, drugi predlog, sprememba Zakona o nalezljivih boleznih, pa je določal omejitev vpisa necepljenih otrok v izobraževalne ustanove na podlagi cepilnega statusa. S testom sorazmernosti, ki ga je razvilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, je bilo ugotovljeno, da sta predloga neskladna tako z 51. členom Ustave Republike Slovenije kot s konceptom socialne države. Hipoteza, da je pravico iz 51. člena Ustave Republike Slovenije ustavno dopustno omejiti je bila potrjena, vendar je treba pri omejevanju delovati restriktivno in uporabiti test sorazmernosti, hkrati pa mora država izpolnjevati pozitivne obveznosti iz 51. člena Ustave Republike Slovenije. Magistrsko delo se osredotoča na pravne vidike cepljenja in odprta vprašanja, povezana s cepljenjem, obravnava kot pravna. Osrednje vprašanje magistrskega dela ni odločitev za ali proti cepljenju, temveč analiza, kako naj pravo in praksa pripomoreta pri oblikovanju zakonodaje, ki bo zagotovila ustrezno pravno varnost pacientu, če se odloči za cepljenje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: obvezno cepljenje, Ustava Republike Slovenije, zdravstveno varstvo, kolektivna imunost, test sorazmernosti
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 2565; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Kolizija človekovih pravic v ustavnosodni presoji
Robert Zonta, 2023

Opis: Magistrsko delo skuša poiskati odgovore na vprašanje, kako ustavnopravno prepričljivo razlikovati med omejevanjem človekove pravice in predpisovanjem načina njenega uresničevanja ter ali bi moralo Ustavno sodišče pri presoji zakonskih norm, ki določajo način uresničevanja človekovih pravic, uporabiti test sorazmernosti in ne testa razumnosti. Da bi dosegli namen dela, smo se zgodovinsko dotaknili nastanka, pomena in pojma človekovih pravic. Obravnavali smo pojem omejevanja in kolizije človekovih pravic ter tematiko, ki se nanaša na ločnico med oženjem in omejevanjem človekovih pravic ter dejavniki omejitve človekovih pravic. Pregledali smo teoretski okvir obravnave različnih oblik in pogledov na človekove pravice ter obravnavali pravne prvine kot dejavnike omejitve človekovih pravic. Obravnavali smo različne omejitvene klavzule, načine uresničevanja in omejevanja človekovih pravic ter primerjali testa razumnosti in sorazmernosti. Zakonodajalec mora dosledno in nedvoumno razlikovati med zakonskimi normami, ki določajo način uresničevanja človekove pravice, in tistimi, s katerimi se človekove pravice omejuje. To razlikovanje je pomembno tako za zakonodajalca kot za Ustavno sodišče, saj eno in druge zakonske norme presoja z različnimi merili. Izvršitvene norme presoja s testom razumnosti, omejevalne norme pa s testom sorazmernosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, omejitvene klavzule, izvršitvene klavzule, test razumnosti, test sorazmernosti
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 300; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (883,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh