1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. VPLIV KOMUNIKACIJE NA FIZIOTERAPEVTOVO POČUTJE NA DELOVNEM MESTUMaša Oblak, 2020 Opis: Namen raziskave je bil proučiti ali uspešna komunikacija pozitivno vpliva na fizioterapevtovo počutje v kolektivu, ali zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na njihovo vzdušje ter, ali se jim zdi pomembna medosebna komunikacija, saj odločilno vpliva na uspešnost dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 80 fizioterapevtov in študentov fizioterapije. 97,50% anketirancev je menilo, da učinkovita komunikacija v ustanovi pomembno vpliva na lastno motivacijo in dobro počutje. 77 oseb ali 96,20% anketirancev je bilo mnenja, da zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na vzdušje med zaposlenimi. Na vprašanje ali se jim medosebna komunikacija zdi pomembna, saj odločilno vpliva na uspešnost dela pa se je strinjalo vseh 100% anketirancev. Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da je uspešna komunikacija ključnega pomena tako zasebno, predvsem pa na delovnem mestu. Da bomo na delovnem mestu imeli uspešne odnose s sodelavci je potrebno, da smo v komunikaciji z njimi odprti, da odkrito povemo svoje mnenje ter v primeru nesoglasij stvari razčistimo in se pogovorimo. Če se na delovnem mestu pojavijo konflikti ni to nič slabega. Konflikti namreč niso nič drugega kot drugačna mnenja, ki so izražena ob napačnem času in napačnem kraju ob neprimernem tonu sogovornika. V primeru konflikta pa je ključno, da se s pravilno komunikacijo stvari razrešijo. Posledica konflikta pa pripelje do slabega počutja, ki pogosto pogojuje tudi stres, ki ga lahko nehote prenašamo med sodelavce, ki pa so ključni za uspešno opravljeno delo. Zaradi konfliktnega okolja lahko trpi celoten kolektiv, posledično pa tudi kakovost in uspešnost dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunikacija (communication), zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu (job satisfaction), medosebni odnosi (interpersonal relations), konflikt (conflict), empatija (empathy), stres (stress), tim (team)
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 2611; Prenosov: 342
 Celotno besedilo (867,60 KB) |
7. |
8. |
9. KOMUNIKACIJSKI PRISPEVEK FIZIOTERAPEVTSKEGA TIMA ZA USPEŠNO REHABILITACIJO PACIENTAMateo Iveša, 2021 Opis: Komunikacija je kompleksen proces, ki poteka med ljudmi in omogoča izmenjave informacij, sobivanje z okolico ter hkrati tudi razreševanje potencialnih problemov oz. primarno preprečevanje le-teh. Komunikacijo je ves čas potrebno na primeren način prirejati glede na prejemnika, kar pomeni, da je vsak na svoj individualen način dovzeten za sporočila. Komuniciranje znotraj tima, v našem primeru fizioterapevtskega, je zelo pomembno, spoštujemo nadrejenega ter sodelavce, ohranjamo spoštljiv odnos brez predsodkov tudi do podrejenih. Znotraj tima lahko prihaja do določenih nesoglasij zaradi razlike v starosti, nivoja izobrazbe, delovne dobe oz. izkušenj ali pa ideologije in metodologije dela. Prav to pa so izzivi, ki jih učinkovita komunikacija razrešuje in jim piše skupni imenovalec.
Naloga predstavlja pomembnost komuniciranja znotraj tima ter komuniciranje tima s pacientom za njegovo uspešno reahabilitacijo. Potrjuje tudi, kako pomemben je avtoritativni lik vodje tima ter kako vsota vseh njegovih pristojnosti vpliva na hitrost ter kakovost rehabilitacije in smisel sodelovanja pacienta, ki začuti empatijo strokovnjakov. Diplomsko delo prav tako izpostavlja določene pomankljivosti v poteku komunikacije ter kako jih razrešiti, ali celo preventivno preprečiti, da se ne razvijejo v negativne posledice konflikta, saj ga je možno razrešiti in se iz njega učiti, da napak ne ponavljamo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunikacija, fizioterapija, rehabilitacija, pacient, tim konflikt.
Objavljeno: 03.03.2021; Ogledov: 1229; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,10 MB) |
10. Kreativnost v timuVivjana Petretič, 2012 Opis: Brez ustvarjalnosti človek ne bi mogel preživeti. Pred par desetletji pa je prišlo v ospredje tudi
timsko raziskovalno delo. Timsko delo je na eni strani narekovala potreba po novih izdelkih
in znanju, po drugi strani pa to, da se človek kot skupinsko bitje najbolje počuti v skupini.
Namen diplomske naloge je bil spoznati značilnosti dobrega tima, ugotoviti, kakšen vpliv ima
timsko delo na ustvarjalnost, raziskati zakaj in kdaj je primerno oblikovati time in poiskati
oziroma spoznati načine za spodbujanje ustvarjalnosti. Zanimalo nas je tudi, zakaj je
primernejše oblikovati time, kot pa da bi vsak samostojno reševal določeno nalogo. Predvsem
pa smo želeli izvedeti kakšne so razlike v ustvarjalnosti članov tima v primerjavi s tistimi, ki
enako nalogo rešujejo samostojno. Na osnovi prebrane literature in ogledanih video
posnetkov predavanj smo v začetnih poglavjih diplomske naloge predstavili kreativnost, tim
in kreativnost v timu. Nato smo v empiričnem delu izvedli intervjuje s strokovnjaki na
področju gospodarstva (Sumida d.o.o, Blejska Dobrava), šolstva (Osnovna šola Koper) in
zdravstva (Bolnišnica Valdoltra). Po opravljenem transkriptu posnetih intervjujev smo vse
zapise uredili v smiselne enote in s pomočjo kodiranja prišli do sodb. Poleg intervjujev smo
anketirali še člane timov v podjetjih, šolstvu, zdravstvu, športu, turizmu, gledališču, v
glasbeni skupini ter v gasilski brigadi. Ugotovili smo, da je res primernejše delati v timu, in
sicer predvsem zaradi sinergijskih učinkov na vseh področjih, boljše motivacije, večje
prožnosti in hitrosti učenja ter zaradi veliko večje verjetnosti nastajanja ustvarjalnih dosežkov.
Spoznali smo, da mora ustvarjalen tim imeti dober skupinski cilj, plemenitost poslanstva,
radovedne in raznolike člane, med katerimi vlada medsebojno spoštovanje in sproščeno
vzdušje, kjer uporabljajo metode za spodbujanje ustvarjalnosti in kjer se člani kot zadovoljni
posamezniki prostovoljno povežejo med seboj in s skupnimi močmi pripomorejo k
spremembam na boljše.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustvarjalnost, kreativnost, tim, timsko delo, skupinski cilji
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 993; Prenosov: 41
Celotno besedilo (816,79 KB) |
