Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Predlog zasnove japonskega vrta v BC Naklo : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja
Uroš Podgoršek, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: trajnostni razvoj, japonski vrt, načrtovanje
Objavljeno v ReVIS: 06.05.2024; Ogledov: 319; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Projekt Climate of change (COC) - zaustavimo podnebne spremembe, oblikujmo okolje za spremembe
Katja Kotnik, 2023, poljudni članek

Ključne besede: podnebne spremembe, trajnostni razvoj, delavnice
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (317,36 KB)

4.
Trajnostni razvoj - prihodnost z imperativom ali sistemom vrednot
Vanja Debevec, 2023, strokovni članek

Ključne besede: trajnostni razvoj, biosferna območja, kompetence trajnosti
Objavljeno v ReVIS: 16.02.2024; Ogledov: 305; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (496,69 KB)

5.
Vloga Svetovne banke na Zahodnem Balkanu : magistrsko delo
Patricija Firbas, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam vlogo Svetovne banke na Zahodnem Balkanu. Predstavim vse države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot v Evropsko unijo, z izjemo Hrvaške, ki je že članica Evropske unije. Raziskala sem mednarodni in diplomatski vidik te poti; podrobneje sem ga raziskala s pomočjo raziskovalnih vprašanj. Pri tem sem uporabila opisno metodo statičnega makroekonomskega raziskovanja in kombinacijsko ter destruktivno razlagalno metodo. S pomočjo dualnega sklepanja sem povzela ključne ugotovitve ter jih utemeljila na podlagi odgovorov na poglavitna raziskovalna vprašanja. Namen in cilj magistrskega dela obsega raziskavo programa Zelene agende za Zahodni Balkan ter podrobno proučitev držav Zahodnega Balkana, glede višine finančne pomoči ter glede na to katere države Zahodnega Balkana so prejele več finančne pomoči ter zakaj. Svoje ugotovitve sem povzela s pomočjo uvedbe Programa zelenih gospodarskih reform ter podala rešitve s pomočjo gospodarske zelene reforme, ki so namenjene oblikovanju nacionalnega soglasja o strukturnih izzivih za gospodarstvo in dajanju prednostnih reform po vseh državah Zahodnega Balkana. V magistrskem delu sem ugotovila, da je Program zelenih gospodarskih reform moral oceniti prehod na bolj okolijsko trajnostno, krožno in nizko ognjiščno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu. V ta namen bo nujno potrebno v programih gospodarskih reform, v skladu z izvajanjem evropskega semestra, vključevati kazalnike o ciljih trajnostnega razvoja in učinkovitosti virov. Na primer, pregled učinkovitih virov, o katerem Zahodni Balkan delno že poroča, bi lahko uporabili za pridobivanje informacij o njihovem prehodu na model trajnostne gospodarske rasti. V sklepnih ugotovitvah povzemam, da so bile države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot na poti v Evropsko unijo deležne finančne pomoči Svetovne banke, s pomočjo katere so lahko uvedle potrebne spremembe in programe zelenih gospodarskih reform, ki so pripomogle k trajnostnem razvoju Zahodnega Balkana.
Ključne besede: širitev Evropske unije, Zahodni Balkan, Zelena agenda za Zahodni Balkan, trajna gospodarska rast, gospodarska reforma, skupni enotni trg, Svetovna banka, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 471; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

6.
Ureditev vrta za gibalno ovirane osebe : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja
Aljaž Vidigaj, 2023, diplomsko delo

Ključne besede: trajnostni razvoj, visoke grede, odpadni material
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2023; Ogledov: 487; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti : magistrsko delo
Eva Robida, 2023, magistrsko delo

Opis: Koncept trajnosti v vesolju se morda na prvi pogled zdi nenavaden. Navsezadnje se vesolje pogosto obravnava kot ogromen, prazen prostor brez življenja in naravnih virov. Vendar pa naše dejavnosti v vesolju, vključno z nameščanjem satelitov, vesoljskim turizmom in prihodnjimi načrti za morebitno kolonizacijo, predstavljajo potencialna tveganja za občutljivo ravnovesje tega zunajzemeljskega okolja. Koncept trajnostnega razvoja še nikoli ni bil izrecno razširjen na vesolje, po drugi strani pa vesolje nikoli ni bilo izključeno iz njegovega področja uporabe. V magistrskem delu je obravnavana pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti. Prikazan je zgodovinski razvoj vesoljske dobe in obstoječa pravna ureditev prava vesolja. Osrednje poglavje je namenjeno konceptu trajnosti ter njegovi razširitvi na vesoljske dejavnosti, pri čemer je podrobneje predstavljena obstoječa pravna ureditev trajnosti vesolja oziroma pomanjkanje le-te. Preučena je tudi povezava med Agendo 2030 za trajnostni razvoj in vesoljem. Delo analizira, kako se lahko cilji Agende 2030, kot so boj proti podnebnim spremembam, trajnostna industrija in vzdržno upravljanje z viri, uresničijo s pomočjo vesoljske tehnologije. Nazadnje je obravnavan tudi pravni in okoljevarstveni vidik vesoljskega turizma. Raziskuje se, kako je ta oblika vesoljske dejavnosti pravno (ne)urejena ter kakšni so okoljevarstveni vidiki, ki jih je treba upoštevati. Namen tega dela je osvetliti problem odsotnosti zavezujoče pravne ureditve trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti ter poudariti, da bi bilo sprejetje ustrezne zakonodaje bolj podobno naravnemu razvoju obstoječega pravnega sistema kot revolucionarni spremembi. Uvedba vrednot, ki jih nosi koncept trajnostnega razvoja, bi lahko bila rešitev za nekatere sistemske težave vesoljskega prava, zlasti njegovega dela, ki se nanaša na varstvo vesolja pred vesoljskimi odpadki.
Ključne besede: vesoljsko pravo, trajnostni razvoj, vesoljske dejavnosti, vesoljski odpadki, LTS smernice, Artemis Accords, Agenda 2030, vesoljski turizem
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

9.
Trajnostni razvoj turizma doline Soče
Anja Skočir, 2023, ni določena

Opis: Trajnostni turizem ali sonaravni, zeleni turizem, kot tudi poimenujemo smer razvoja turizma, je oblika turizma, na kateri danes temelji strategija razvoja svetovnega in slovenskega turizma. V magistrski nalogi smo preučevali razvoj trajnostnega turizma v destinaciji Dolina Soče. Destinacija Dolina Soče leži na območjih občin Bovec, Kobarid in Tolmin, pred kratkim pa se ji je pridružila tudi občina Kanal ob Soči. Slovenska turistična organizacija Dolino Soče uvršča med vodilne destinacije slovenskega turizma in kot eno najbolj prepoznavnih destinacij z outdoor ponudbo v državi. V raziskavi nas je zanimalo, kako destinacija razvija svoj turizem in kako uspešno v razvoju sledi trajnosti, ki je prepoznana kot najustreznejša oblika razvoja turizma. Teoretični del zajema predstavitev pojma trajnostnega razvoja turizma, destinacije Doline Soče ter konkurenčnosti v turizmu. V empiričnem delu pa smo izvedli kombiniran raziskovalni pristop, ki zajema kvantitativno raziskavo med lokalnim prebivalstvom Soške doline, obiskovalci destinacije ter turističnim gospodarstvom. S kvalitativno raziskavo smo opravili intervjuje med najpomembnejšimi upravljavci turističnega razvoja na destinaciji. Izvedeni so bili štirje intervjuji. Ugotovitve kažejo, da je trajnostni turizem prepoznan kot edina možna oblika razvoja na destinaciji, da Dolina Soče v smeri trajnostnega razvoja postopa premišljeno in organizirano, da pa je destinacija v trajnostnem razvoju še na začetku. V letu 2019 je pristopila k nacionalni shemi – Zeleni shemi razvoja turizma, ki je nacionalni program in certifikacijska shema trajnostnega razvoja turizma, za katero je Slovenska turistična organizacija prejela številne mednarodne nagrade. Ob pristopu k shemi in z oblikovanjem nove Strategije razvoja in trženja turizma Doline Soče 2025+ v letu 2020 je destinacija še bolj premišljeno in strukturirano začrtala trajnostno pot naprej. Trajnostne usmeritve se zavedajo tako načrtovalci kot obiskovalci, ponudniki ter lokalno prebivalstvo, treba pa bo načrtovano slediti zastavljenim ciljem in delovati v smeri trajnostnega razvoja, ki je v dobro vsem deležnikom na destinaciji.
Ključne besede: trajnostni razvoj, destinacija Dolina Soče, trajnostni turizem, lokalno prebivalstvo, turistični deležniki
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2023; Ogledov: 586; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

10.
Problematika zavržene hrane v povezavi s cilji trajnostnega razvoja
Maja Rot, 2023, diplomsko delo

Opis: Predstavili smo problematiko zavržene hrane, kako se jo predela, stranske učinke na okolje in finančne posledice zavržene hrane. Omenili smo nove priložnosti na področju podjetništva ter predstavili štiri cilje trajnostnega razvoja s poudarkom na tematiki zavržene hrane. Cilj diplomskega dela je bil z metodo anketiranja potrditi ali ovreči hipoteze glede problematike zavržene hrane v Sloveniji. S pridobljenimi rezultati ne moremo potrditi, da je okolje, v katerem živimo, povezano s količino zavržene hrane, prav tako ne moremo potrditi, da višina dohodka vpliva na količino zavržene hrane. Pri zadnji hipotezi pa so naši rezultati pokazali, da starost posameznika ni povezana s količino zavržene hrane.
Ključne besede: Zavržena hrana, načrtovanje, podjetništvo, krožnost, trajnostni razvoj.
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2023; Ogledov: 533; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (724,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.72 sek.
Na vrh