41. Inoviranje trajnostnega poslovnega modela skupnostne samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virovJan Zakrajsek, 2021, magistrsko delo Opis: Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije predstavlja temelj razvoja skupnostne samooskrbe v Sloveniji. Skupnostna samooskrba omogoča aktivnim odjemalcem, občinam, energetskim podjetjem in drugim tržnim deležnikom, da se povezujejo in aktivno sodelujejo na trgu električne energije, ki je bil v preteklosti rezerviran za tradicionalne in centralizirane energetske sisteme. Na tej podlagi se odpirajo številne priložnosti za razvoj novih inovativnih poslovnih modelov, ki bodo poleg ekonomskih ciljev zasledovali tudi cilje trajnostnega razvoja.
Za inoviranje poslovnega modela skupnostne energetske samooskrbe sem uporabil orodje Canvas – platno poslovnega modela, ki sta ga razvila priznana avtorja Osterwalder in Pigneur, za potrebe trajnostnega razvoja pa nadgradila nemška avtorja Tiemann in Fichter. Gre za mednarodno uveljavljeno orodje za inoviranje poslovnih modelov, ki na inovativen in sistematičen način prikaže logiko, kako organizacija kreira, izvaja in zajema vrednost.
V procesu inoviranja sem opredelil ključne gradnike poslovnega modela in jih z vidika vseh treh ključnih partnerjev (aktivni odjemalec, občina in energetsko podjetje) povezal v smiselno, trajnostno naravnano in ekonomsko učinkovito celoto, ki bo snovalcem tovrstnih projektov pomagala do lažje in bolj učinkovite praktične implementacije.
Ključne besede: samooskrba, skupnostna samooskrba, električna energija, obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, inoviranje, poslovni model Canvas, denarni tok, neto sedanja vrednost, notranja stopnja donosa
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 4626; Prenosov: 160
 Celotno besedilo (3,81 MB) |
42. |
43. |
44. Regulativni okvir določanja cen komunalnih storitev ravnanja z odpadki po načelu "plačaj, kolikor odložiš" - PAYT in njegov vpliv na ločeno zbiranje odpadkovValerija Majcenovič, 2020, magistrsko delo Opis: V Sloveniji se na področju ravnanja z odpadki srečujemo z velikimi težavami. Največja težava je vsekakor naraščajoča količina zbranih odpadkov, za katere nimamo ustrezne rešitve pri gospodarjenju z njimi. Druga velika težava je v določanju cene storitev ravnanja z odpadki. To področje ureja trenutno veljavna Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki pri uporabnikih sproža nemalokrat kritik in nejevolje, saj uporabniki komunalnih storitev ne zaupajo v stroškovno racionalnost komunalnih podjetij. Vedno pogosteje je prisotna želja, da bi se cene storitev ravnanja z odpadki določale na podlagi dejansko odloženih odpadkov, ki jih ustvari vsak posameznik. S tem bi bili uporabniki tudi motivirani za striktno ločevanje odpadkov na samem izvoru, s čimer bi imeli možnost vplivati na višino cene, ki bi jo plačali za storitve, prav tako pa bi na ta način prispevali k ohranjanju okolja.
V magistrskem delu odgovarjamo predvsem na vprašanje, kako so uporabniki zadovoljni z obstoječim sistemom določanja cen storitev ravnanja z odpadki, ali menijo, da bi bil način določanja cen po sistemu »plačaj, kolikor odložiš« zanje pravičnejši in ustreznejši in ali bi bili pripravljeni odložene odpadke striktno ločevati, če bi s tem lahko vplivali na svoje stroške. V pričujočem magistrskem delu iščemo tudi, katere nove storitve bi bile za uporabnike najbolj zaželene, saj se komunalna podjetja zavedajo vedno večjega zahtevanega standarda s strani uporabnikov.
Ključne besede: gospodarska javna služba, odpadki, ravnanje z odpadki, cene v komunalni dejavnosti, trajnostni razvoj, sistem »plačaj, kolikor odložiš«, posebne storitve
Objavljeno v ReVIS: 21.01.2021; Ogledov: 2300; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,22 MB) |
45. |
46. |
47. Družbena odgovornost v družinskih podjetjih v SlovenijiValentina Kralj, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali družbeno odgovornost v družinskih podjetjih v Sloveniji s pomočjo kvalitativne raziskave, na podlagi internih podatkov izbranih družinskih podjetij v Sloveniji. Na podlagi analize smo oblikovali ugotovitve o manifestaciji družbene odgovornosti v manjših družinskih podjetjih ter zaključili nalogo z razmišljanjem o vlogi družbene odgovornosti v družinskih podjetjih ter o možnostih izboljšav na tem področju v prihodnje.
Predpostavljali smo, da je družbena odgovornost v slovenskih manjših družinskih podjetjih dobro razvita in da presega zgolj donatorsko dejavnost ter ugotovili, da predpostavka, na podlagi katere smo oblikovali raziskovalno vprašanje, drži.
Ključne besede: družbena odgovornost, družinska podjetja, družinsko podjetništvo, trajnostni razvoj
Ključne besede: družbena odgovornost, družinska podjetja, družinsko podjetništvo, trajnostni razvoj
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2020; Ogledov: 2974; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,46 MB) |
48. Analiza rasti podjetja M Tom d. o. o.Sara Jenčič, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava slovensko podjetje M TOM d. o. o., ki so ga leta 2011 na pogorišču propadlega mokronoškega pohištvenega velikana ustanovili nekdanji zaposleni. Skozi diplomsko delo je predstavljeno podjetje in njegovo poslovanje v zadnjih treh letih, ki je analizirano s pomočjo različnih analiz. Te so:
- MOF analiza, pri kateri se analizira trenutni položaj v podjetju,
- RECoIL analiza, ki je metoda za oceno potenciala podjetja in posledično njegove možnosti za nadaljnjo rast in razvoj.
Za oceno potenciala rasti analiziranega podjetja so uporabljene še PEST analiza, SWOT analiza, TOWS matrika, BCG matrika ter s pomočjo Porterjevega modela petih silnic analiza konkurenčnosti panoge. Na koncu so vse ugotovitve zgoraj navedenih analiz povzete in na podlagi tega sta izbrana najbolj optimalna strategija in model rasti podjetja v prihodnosti.
V analizi poslovanja so predstavljeni prihodki, stroški in poslovni rezultat podjetja v poslovnem obdobju od leta 2016 do 2018 (z oceno 2019), ki izkazujejo povprečno donosnost poslovanja. Donosnost kapitala v letu 2018 znaša 8 %, kar je za eno odstotno točko več kot leta 2017.
Ključne besede: načrtovanje rasti podjetja, delavski odkup, diverzifikacija, potencial podjetja, trajnostni razvoj, konfigurator, ekologija
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2020; Ogledov: 2808; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,58 MB) |
49. |
50. |
