1. Zdravstvena nega pacienta po transplantaciji krvotvornih matičnih celic : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNeli Krofl, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Postopek presaditve krvotvornih matičnih celic predstavlja velik izziv za pacienta in tudi zaposlene, saj morajo imeti medicinske sestre dodatno znanje in spretnosti pri presaditvi matičnih celic, prav tako pa postopek temelji na dobri pripravi pacienta na presaditev krvotvornih matičnih celic, ki je ključnega pomena za njegovo uspešnost. Potek bolezni je hiter in zahteva takojšnje zdravljenje. Metode: V diplomskem delu je uporabljena kvalitativna metodologija. Skozi celotno delo je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda znanstvenega raziskovanja, s katero je opravljen pregled literature s pomočjo diagrama PRISMA. Rezultati: Diplomsko delo se osredinja na ključne elemente zdravstvene nege v procesu okrevanja pacientov po presaditvi. Izsledki raziskave so pokazali, da ustrezna zdravstvena oskrba, ki vključuje spremljanje vitalnih funkcij, upravljanje neželenih učinkov zdravljenja in psihosocialno podporo, pomembno vpliva na kakovostno okrevanje pacientov. Diskusija in zaključek: Diskusija v diplomskem delu poudarja pomembnost celostnega pristopa k negi pacientov. Ugotovitve raziskave jasno kažejo, da se proces okrevanja močno izboljša, ko se zdravstveni delavci osredinijo ne le na fizične vidike zdravljenja, ampak tudi na psihosocialne potrebe pacientov.
Ključne besede: PKMC, pacient, zdravstvena nega, transplantacija
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 89; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,20 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TRANSPLANTACIJI PLJUČMonika Oblak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: V zadnjih letih je prišlo do velikih sprememb v obravnavi pacientov po transplantaciji pljuč. Namen diplomske naloge je najprej usmerjen v teoretično opredelitev in opis zdravstvene nege pacienta po transplantaciji pljuč, čemur sledi kvalitativni raziskovalni del. Posebno pozornost smo namenili ugotavljanju novosti v smernicah obravnave pacienta po transplantaciji pljuč.
Metoda: Uporabili smo domačo in tujo literaturo, ki jo smo na podlagi izločitvenih kriterijev pridobili v bibliografskih bazah (PbMed, PMC, Google učenjak, BMJ, DIKUL, SpingerLink). Vsi izvlečki izbranih zadetkov so pregledani z namenom izločitve potencialno primernih prispevkov in izborom ustreznih za nadaljnji pregled. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: medicinska sestra, transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo ter nurse, lung transplantation, postoperative care, nursing care, patient education v angleškem jeziku. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu od leta 2013 do leta 2023. Izbrana literatura je bila omejena na slovenski in angleški jezik. Izključili smo članke, ki so se podvajali in članke, ki niso vključevali določene iskane vsebine. Pri iskanju literature smo ključne besede povezali z Boolovimi operatorji (AND).
Rezultati: V raziskavo in končno analizo smo vključili 2 randomizirani študiji, 1 posamično prospektivno kohortno študijo, 1 posamično presečno študijo, 1 posamično poglobljeno kvalitativno študijo in 5 mnenj strokovnjakov oziroma poročil primerov. Rezultati, pridobljeni z analizo 10 enot literature, kažejo, da je potek zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč multidisciplinaren in kompleksen. Postopek zdravstvene nege pacienta vključuje tako neposredno pooperativno oskrbo kot dolgoročno spremljanje pacienta. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri spremljanju fizioloških parametrov pacienta takoj po posegu. To vključuje spremljanje vitalnih funkcij in drugih kazalnikov, ki omogočajo hitro prepoznavanje morebitnih zapletov. Po odpustu iz bolnišnice se zdravstvena nega usmeri v dolgoročno spremljanje pacienta. To vključuje redne kontrole, prilagoditev imunosupresivnih zdravil, preprečevanje okužb in zagotavljanje, da pacient razume in sledi terapevtskemu načrtu.
Razprava: Analiza pregleda literature je poudarila pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč. Le-ta vključuje tako tehnične naloge, kot tudi podporo pri psihološkem, čustvenem in socialnem zdravljenju pacienta.
Ključne besede: transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstveno vzgojno delo, nove smernice v zdravstveni negi.
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2025; Ogledov: 308; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,64 MB) |
3. Vpliv pandemije covid-19 na transplantacijsko dejavnost v SlovenijiMartina Milošič, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Ukrepi za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2 so imeli po vsem svetu pomemben vpliv na aktivno delovanje transplantacijske in donorske dejavnosti. Ponekod se je aktivnost delovanja programov zmanjšala, ponekod celo začasno zaustavila.
Metode: Proučevali smo vpliv pandemije covida-19 na transplantacijsko dejavnost čvrstih organov v Sloveniji. Raziskovalni del naloge smo opravili v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Izvedli smo polstrukturirane intervjuje kliničnih transplantacijskih koordinatorjev posameznega programa za presaditve, ki so sprejemali pomembne odločitve glede zdravljenja bolnikov s presaditvijo organa. Zavod Slovenija-transplant je izdal stopenjski načrt, na podlagi katerega je po izbruhu pandemije covida-19 delovala donorska in transplantacijska dejavnost.
Rezultati: Na podlagi opravljene raziskave smo prišli do rezultatov, da pandemija covida-19 ni imela večjega vpliva na delovanje transplantacijske dejavnosti. Opravljenih je bilo nekoliko več presaditev v primerjavi z enakim obdobjem pred pandemijo covida-19. Delovanje transplantacijske in donorske dejavnosti v Sloveniji je bilo na začetku pandemije prilagojeno, a nikoli zaustavljeno. Rezultati, ki jih je Slovenija dosegla v času pandemije, so izjemni in jo uvrščajo med najboljše države z najkakovostnejšim donorskim programom in transplantacijskim zdravljenjem na mednarodni ravni. Pandemija, zdravljenje bolnikov in izvajanje ukrepov za zajezitev virusa SARS-CoV-2 so še dodatno poglobili obstoječo kadrovsko stisko, predvsem na področju negovalnega kadra, in opozorili na pomanjkljive in neprimerne prostorske zmogljivosti.
Razprava: Medsebojno sodelovanje vseh odgovornih posameznikov v Sloveniji je pripomoglo, da je Slovenija z dobro organizacijo dela v obdobju pandemije covida-19 lahko dober vzgled drugim državam, ki so dejavnost za presaditve organov zmanjšale ali za kratek čas celo zaustavile.
Ključne besede: transplantacija, pandemija covida-19, transplantacijska dejavnost, donorska dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 485; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,03 MB) |
4. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI TRANSPLANTACIJI LEDVICESara Gajšek, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vloga medicinske sestre pri transplantaciji ledvice je ključna za uspešno okrevanje pacienta. Med njene naloge spada zdravstvena nega, izobraževanje pacienta in njegovih svojcev o pravilnem jemanju zdravil ter prepoznavanje znakov zapletov in pomembnosti zdravega življenjskega sloga. Sodeluje z interdisciplinarnim zdravstvenim timom ter nudi psihosocialno podporo pacientu in svojcem. Celostni pristop medicinske sestre zagotavlja optimalno nego in dolgoročno uspešnost transplantacije. Namen raziskave je opredeliti vlogo medicinske sestre pri transplantaciji ledvice. Cilji raziskave so raziskati vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo ledvice, raziskati zdravstvenovzgojne vsebine, ki jih medicinska sestra predstavi pacientu pri transplantaciji ledvice, in raziskati vlogo medicinske sestre pri pacientu po transplantaciji ledvice.
Metode: V raziskavi je uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z odpovedjo ledvic, ki čakajo na transplantacijo ledvice ali pa so transplantacijo že imeli. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri pripravi bolnika na transplantacijo ledvice. Pacienta je treba pripraviti fizično in psihično, vendar vsaka intervjuvanka uporabi drugačen pristop. Večina intervjuvank pacienta pripravi individualno. Nekatere vključijo v proces svojce, druge pa za dovoljenje prosijo pacienta. Del priprave je tudi zdravstvenovzgojno izobraževanje, ki ga izvede diplomirana medicinska sestra. Vse intervjuvanke svoje paciente poučijo o imunosupresivnih zdravilih, ki so nekaj novega v življenju pacientov in jih bodo morali jemati vse do svoje smrti. Za boljše rezultate je pomembna komunikacija med pacientom in diplomirano medicinsko sestro. Po transplantaciji ledvice medicinska sestra spremlja pacientovo stanje, ki se ob zapletih lahko hitro poslabša. Diplomirana medicinska sestra ima dovolj veščin in znanja za ukrepanje ob takšnih dogodkih.
Razprava: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri transplantaciji ledvice, saj je vključena v vse faze tega zahtevnega procesa: od priprave pacienta in izobraževanja do intenzivne pooperativne zdravstvene nege in dolgotrajne podpore. Njena vloga vpliva tudi na kakovost življenja pacienta po transplantaciji. Bolje kot pripravi pacienta na transplantacijo in okrevanje, manj bo imel težav. Ta proces
je za pacienta naporen in potrebuje veliko podpore od medicinske sestre in svojcev. Medicinska sestra je pacientu na voljo tudi za pogovor in vprašanja. Njeno delo mora biti empatično, profesionalno in natančno.
Ključne besede: medicinska sestra, ledvica, transplantacija, pacient.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 690; Prenosov: 38
Celotno besedilo (515,71 KB) |
5. |
6. Etični in pravni vidiki presaditve tkiv in organov v Republiki Sloveniji : magistrsko deloTina Česenj, 2017, magistrsko delo Opis: Uvod: Transplantacijo organov in tkiv lahko danes uvrščamo med uveljavljene oblike zdravljenja. Zarisati jasno razmerje med darovanjem organov in pravom se na prvi pogled zdi preprosto, vendar hitro ugotovimo, da gre za izredno kompleksno razmerje. Razloge za to gre iskati v različnih vidikih transplantacije, kot so: etični, medicinski, ekonomski, politični in pravni vidik. Namen in cilj: Namen magistrskega dela je s pregledom strokovne literature zbrati podatke o pomenu dobre pravne urejenosti transplantacijske dejavnosti v našem prostoru, ugotoviti dejanski trenutni pravni položaj transplantacije organov v Republiki Sloveniji ter poiskati pomanjkljivosti našega pravnega sistema v povezavi s to tematiko. Cilj magistrskega dela je na enem mestu zbrati in opisati pravne predpise, ki se nanašajo na transplantacijo organov, ugotoviti pomanjkljivost in predlagati možne izboljšave. Metode dela: Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature, pri tem pa primerjali različne vire, ki se nanašajo na postavljene hipoteze. S pomočjo sistematične sekundarne analize različnih virov in deskriptivne raziskave smo prišli do podatkov, s pomočjo katerih smo oblikovali teoretični del magistrskega dela. Zaključek: Transplantacija organov je izredno občutljiv in kompleksen proces, ki ga spremljajo etične in pravne dileme. Prav je, da se vsak sam opredeli do transplantacije in ravna v skladu s svojimi prepričanji, naloga zakonodajalca in strokovne javnosti pa je, da zagotavljata pogoje, ki omogočajo varen in etično sprejemljiv okvir izvajanja transplantacijske dejavnosti. Transplantacijska dejavnost bo na ta način pridobila na veljavi in postala bolj sprejemljiva v očeh širše javnosti.
Ključne besede: transplantacija, etični vidik, pravni vidik, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 6114; Prenosov: 330
Celotno besedilo (1,72 MB) |
7. Otrokova avtonomija in varstvo njegovih pravic pri medicinskih posegih : doktorska disertacijaAnita Goršek, 2016, doktorska disertacija Ključne besede: avtonomija, otroci, človekove pravice, zdravstveni posegi, odločanje, transfuzija, transplantacija, evtanazija, obrezovanje, cepljenje, raziskave, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2017; Ogledov: 3747; Prenosov: 230
Celotno besedilo (2,59 MB) |
8. |
