Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
"Študirati ali delati?" - profil mladih, ki opravljajo študentsko delo
Jerca Mladenović, 2023, ni določena

Opis: Študentsko delo je zelo razširjena atipična oblika zaposlitve, namenjena mladim, ki se šolajo oziroma študirajo. S statusom dijaka ali študenta dobijo dovoljenje, da se vključijo na trg dela in tako že zelo zgodaj začnejo pridobivati prve delovne izkušnje ter oblikovati svojo karierno pot. Mladi so posebej ranljiva skupina, zato jih na trgu dela skrbno varujejo zakoni in predpisi, ki onemogočajo kakršno koli zlorabo. Najpogostejši razlog, da se mladi odločijo za delo v času izobraževanja je možnost, da pričnejo služiti svoj denar in nemalokrat je to celo edini vir, s katerim si pokrivajo stroške študija, študijske literature, morebitne nastanitve in bivanja v katerem od študijskih središč ter eksistence nasploh. Za lažje razumevanje smo najprej obširno preučili slovenski izobraževalni sistem, ki na sekundarnem in terciarnem nivoju daje mladim podlago za udeležbo na trgu dela. Ugotovili smo, da lahko mladi že pri dopolnjenih petnajstih letih, vzporedno z izobraževanjem, pričnejo tudi s študentskim delom, zato je prvi del naloge namenjen podrobnejšemu spoznavanju tega področja. Ugotovili smo, da gre za priljubljeno in pogosto obliko začasnega oziroma občasnega dela dijakov in študentov, ki ima številne prednosti, vendar tudi nekaj slabosti. Rdeča nit naloge je glavno raziskovalno vprašanje, ki ugotavlja, kakšne so značilnosti oseb, ki se poslužujejo študentskega dela. Zanimalo nas je kako status, smer, stopnja izobrazbe ter spol in starost vplivajo na izbiro študentskega dela. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen profil mladega človeka se najpogosteje odloča za študentsko delo. Analizirali smo 372.280 anonimiziranih napotnic študentskega servisa Mjob, ki smo jih ustrezno razvrstili glede na spol, starost, status, vrsto, smer ter stopnjo izobraževanja, nato pa s statistično analizo preverjali dane hipoteze in iskali odgovore na raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da se za študentsko delo v času izobraževanja najpogosteje odloča ženska, starejša od 20 let, redna študentka na dodiplomskem študiju, naravoslovne smeri.
Ključne besede: izobraževanje, delo, trg dela, študent, dijak, študentsko delo
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Analiza zaposlovanja invalidov v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije : magistrsko delo
Vojko Breznik, 2021, magistrsko delo

Opis: Odnos delodajalcev do invalidov in verjetnost njihove diskriminacije močno vplivata na njihovo vključevanje na trg dela, zato zaposlovanje invalidov predstavlja velik izziv v zasebnem sektorju in še večjega v javnem. Tema je pomembna, ker sta invalidom z enakopravno obravnavo pri zaposlovanju omogočena družbena vključenost in samostojno življenje. V magistrskem delu je uvodoma proučena širša normativna ureditev pravic invalidov v mednarodnem in regionalnem okolju, v Evropski uniji in slovenski ureditvi, s poudarkom na njihovem zaposlovanju. Izvedena je raziskava o zaposlovanju invalidov v izbrani javni instituciji z namenom preveriti stanje zaposlenih invalidov in raziskati vpliv dejavnikov zaposlovanja invalidov na kadrovike pri njihovi odločitvi o morebitni zaposlitvi delavca invalida. Na podlagi izvedene raziskave je mogoče ugotoviti, da se je večina kadrovikov pri svojem delu v preteklosti že srečala z zaposlitvijo invalidov, to izkušnjo opisala kot pozitivno in načelno izrazila naklonjenost zaposlovanju invalidov v delovnem okolju. Kadroviki, ki so v preteklosti že zaposlovali invalide, imajo bolj naklonjena stališča o njihovemu zaposlovanju v primerjavi s tistimi, ki teh izkušenj nimajo. Kot najpomembnejši razlog za zaposlitev invalida se je izkazala ohranitev zaposlitve delavca, ki je postal invalid med zaposlitvijo, kar je mogoče pripisati zavedanju pomena družbene odgovornosti pri zaposlovanju. Rezultati raziskave na splošno kažejo, da je seznanjenost s področjem zaposlovanja invalidov med kadroviki pomanjkljiva. Ti rezultati lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje poglabljanje v problematiko zaposlovanja invalidov in bolj vključujoče razumevanje načela družbene odgovornosti in zagotavljanja enakih možnosti pri zaposlovanju invalidov, sploh med delodajalci javnega sektorja.
Ključne besede: invalidi, trg dela, javni sektor, kadroviki, dejavniki zaposlovanja
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2022; Ogledov: 1084; Prenosov: 0

3.
Analiza področja oseb s posebnimi potrebami na trgu dela : magistrska naloga
Monika Pogorevc, 2021, magistrsko delo

Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, invalidi, trg dela, kariera, management znanja
Objavljeno v ReVIS: 05.11.2021; Ogledov: 1214; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
5.
Most med izobraževanjem in trgom dela : magistrska naloga
Damjana Gruden, 2015, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Ključne besede: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1141; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Položaj mladih na trgu dela v Goriških Brdih : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Kristina Brašnić, 2013, diplomsko delo

Opis: Vstop mladih na trg dela je ključna faza prehoda iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti. Mladi se v današnjih časih srečujejo z veliko težavami, ki se dotikajo vstopa na trg dela in ustvarjanja kariere. Iz tega izhaja naše področje raziskovanja. V diplomski nalogi smo obravnavali naslednja področja: trg dela mladih, brezposelnost mladih, možnosti razvoja kariere mladih iz Goriških brdin dejavnike, ki vplivajo na razvoj kariere. Ker so nas zanimala tako teoretična znanja s področja trga dela, brezposelnosti in kariere mladih v Sloveniji kot tudi konkreten primer mladih iz Goriškihbrd, smo diplomsko nalogo razdelili na več delov. V prvem delu smo se seznanili s teoretičnimi dejstvi pri obravnavi ključnih pojmov diplomske naloge. Obravnavali smo tako trg dela, brezposelnost mladih na trgu dela in kariero. Najprej smo splošno obrazložili trg dela, priložnosti in tveganja na trgu dela, delovanje trga dela, opisali smo trg dela v Sloveniji ter položaj mladih na trgu dela. V naslednjem koraku smo definirali pojem brezposelnosti in opisali splošno stanje brezposelnosti v Sloveniji ter stanje mladih na področju brezposelnosti v Sloveniji. Kot zadnje smo obravnavali pojem kariere, opisali njen postopek razvijanja in načrtovanja. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali splošno oceno mladih iz Goriških brd glede njihovega položaja na trgu dela RS,njihovo presojo o kariernih možnostih na trgu dela v RS in njihovo oceno o vplivu izobrazbe, delovnih izkušenj in kraja bivanja na razvoj njihove karierne poti. Uporabljali smo strukturirane intervjuje, ki smo jih opravili med osmimi mladimi iz Goriških brd. Rezultati, pridobljeni z intervjuji, so nam pokazali, da je splošna ocena mladih glede njihovega položaja na trgu dela zelo negativna, kljub temu pa vidijo neko možnost napredovanja in ustvarjanja kariere.
Ključne besede: mladi, Goriška brda, trg dela, brezposelnost, kariera
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1399; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
Socialno podjetništvo kot možna oblika zaposlitve : študija primera delavnice za popravilo koles
Jasmina Smajić Šupuk, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi raziskujemo, črpamo znanje in informacije o vedno bolj zanimivi, zelo dinamični in drugačni vrsti ekonomije, ki jo imenujemo socialno podjetništvo. Skozi diplomsko nalogo se spoznamo s socialnim podjetništvom v Sloveniji in po svetu, predvsem pa se fokusiramo na še dve državi v Evropski Uniji, Belgijo in Veliki Britanijo. Raziščemo trg dela, zaposlitvene modele, spoznamo ranljive ciljne skupine in možnosti financiranja socialnih podjetij. Ob tem teoretično opredelimo pravne vidike delovanja socialnega podjetništva v Sloveniji. Empirični del diplomske naloge namenimo raziskovanju treh podjetij, katerim je skupno to, da se ukvarjajo z ranljivimi ciljnimi skupinami, znotraj svoje dejavnosti popravljajo kolesa in delujejo po načelih in vrednotah socialnega podjetništva. Skozi diplomsko nalogo ugotovimo, da vsa tri podjetja delujejo po zakonskih okvirjih, ki urejajo socialno podjetništvo v njihovi državi. Podjetja ponujajo različne modele usposabljanja in zaposlovanja, zaposlujejo in usposabljajo različne vrste ranljivih ciljnih skupin in se poslužujejo finančnih programov, ki jih nudi država. V raziskavi ugotovimo, da je udejstvovanje v lokalni družbi takih podjetij možno a vendar ne izključujemo dejstva, da jim za obstoj in širitev pomaga država s svojimi programi in podpornim okoljem in da je rast tovrstnih podjetij počasnejša.
Ključne besede: socialno podjetništvo, ranljive skupine, zakonodaja, financiranje, trg dela, usposabljanje, kolesarstvo, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 920; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
Spremembe v podjetju zaradi staranja delovne sile : zaključno delo
Maja Novak, 2015, diplomsko delo

Ključne besede: spremembe, staranje, delovna sila, prilagajanje, sposobnosti, trg dela
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2021; Ogledov: 1204; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (833,24 KB)

9.
Enakopravnost med moškimi in ženskami na trgu dela : zaključno delo
Božena Šimunić, 2014, diplomsko delo

Ključne besede: zaposlovanje, enakopravnost, človekove pravice, trg dela, diskriminacija, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2021; Ogledov: 1159; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (794,83 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 1.01 sek.
Na vrh