11. Zaposlovanje mladih v SlovenijiMartina Sever, 2017 Opis: Zaposlitev mladim omogoči osamosvojitev, saj tako postanejo enakopravni člani družbe in si s tem omogočijo dosego ciljev, ki so si jih vnaprej zastavili. Osrednji problem zaposlovanja je mladinska brezposelnost. Mladi zaradi daljšega izobraževanja na trg dela vstopajo brez delovnih izkušenj in zato tudi težje dobijo zaposlitev. Imajo pa novejše, kompleksnejše znanje ter sklop spretnosti in kompetenc. Velik vpliv na zaposlovanje mladih je imela tudi gospodarska kriza. Namen diplomske naloge je pregled področja zaposlovanja mladih v Sloveniji. V teoretičnem delu so predstavljene osnove v zvezi z zaposlovanjem, dejavniki, ki vplivajo na zaposlovanje mladih, težave, s katerimi se srečujejo pri vstopu na trg dela, brezposelnost mladih ter ukrepi aktivne politike zaposlovanja. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati ankete, izvedene med mladimi, kjer so podani odgovori na vprašanja o vplivu gospodarske krize, metodah iskanja zaposlitve med mladimi, prednostih in slabostih mladih pri zaposlovanju ter mnenja mladih glede delovnih izkušenj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladina, zaposlovanje, trg dela, brezposelnost, iskanje zaposlitve
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 3548; Prenosov: 254
 Celotno besedilo (1,79 MB) |
12. |
13. |
14. Socialna država v primežu med aktivno državo in tržno konkurencoMatevž Kirbus, 2020 Opis: Cilj magistrskega dela je predstaviti odnos med socialno državo, njeno aktivno funkcijo in tržno konkurenco. Magistrsko delo pri raziskovanju obravnavane teme uporablja interdisciplinarni pristop, ki združuje področje prava, politične ekonomije, antropologije, zgodovine in sociologije. V prvem delu so razčlenjeni trije temeljni pojmi, ki izhajajo iz naslova. Predstavljena je normativna pravna ureditev ekonomskih in socialnih pravic tako na nacionalni kot tudi na regionalni in mednarodni ravni. Aktivna funkcija države je predstavljena ozko in širše. Ožja opredelitev aktivne države se nanaša na aktivne politike zaposlovanja, medtem ko širša definicija zaobjema pozitivne obveznosti države in relevantno sodno prakso Ustavnega sodišča. Predstavljeni so tudi različni modeli socialne države in lastnosti vsakega izmed njih. Tržno konkurenco magistrsko delo obravnava skozi glavne ekonomske teorije. Posebno pozornost delo namenja notranjim in zunanjim pritiskom na socialno državo, skozi katere prikaže odnos socialne države do aktivne funkcije države in tržne konkurence. Notranje pritiske obravnava kot družbene spremembe v zahodnem modelu družbe, zlasti skozi demografske spremembe in posledice, ki jih te spremembe prinašajo za različne modele socialne države. Zunanji pritiski so predstavljeni z globalizacijo in evropsko integracijo, ki od nacionalne države zahtevata, da se odpoveduje delu svoje tradicionalne suverenosti in avtonomije. Preko zunanjih in notranjih pritiskov so izpeljane posledice za socialno državo. Kot glavna posledica notranjih pritiskov se kaže dualizacija družbe in trga delovne sile, medtem ko so glavne posledice zunanjih pritiskov predstavljene skozi sodno prakso Sodišča Evropske unije. Odnos med socialno državo in tržno konkurenco je na koncu predstavljen na primeru medkrajevnih avtobusnih prevozov v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna država, aktivna država, tržna konkurenca, trg dela, dualizacija trga dela
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1516; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,53 MB) |
15. Analiza problematike vstopa mladih na trg dela v Republiki SlovenijiTadeja Skubic, 2020 Opis: Prehod iz izobraževalnega sistema na trg delovne sile je pomemben mejnik v posameznikovem
življenju. Namen magistrskega dela je prispevati k razpravi o problematiki vstopa mladih na
trg dela v Republiki Sloveniji ter predstaviti izzive, s katerimi se soočajo pri iskanju zaposlitve.
Uporabili smo analizo statističnih podatkov in izsledkov narejenih raziskav ter metodo
intervjuja. Ugotovili smo naslednje: mladi v Republiki Sloveniji se kasneje vključujejo na trg
dela; bolj izobraženi mladi v Sloveniji imajo pri iskanju zaposlitve manj težav kot manj
izobraženi; mlade ženske so v Sloveniji na trgu dela v podrejenem položaju – težje dostopajo
do prve zaposlitve v primerjavi z mladimi moškimi in tudi po vstopu na trg dela imajo slabše
plačane, manj varne in manj ugodne zaposlitve kot mladi moški.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, trg dela, kariera, izobraževanje, brezposelnost.
Objavljeno: 05.11.2020; Ogledov: 1629; Prenosov: 176
Celotno besedilo (2,08 MB) |
16. |
17. |
18. |
19. |
20. |
