1. Zloraba prostitucije in trgovina z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja skozi teorijo in slovensko sodno prakso : magistrsko deloAnja Sirk, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje problematike zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, pri čemer skozi teorijo in slovensko sodno prakso raziskuje povezave med prostovoljno prostitucijo kot obliko seksualnega dela ter kaznivimi dejanji njene zlorabe in trgovine z ljudmi. V delu se obravnava, kako sta pojava prostitucije in trgovine z ljudmi prepletena s politikami nadzora in mejnih režimov ter kako se odpirajo pravna in moralna vprašanja, ki vključujejo človekove pravice, trg dela in seksualno industrijo. Medtem ko je trgovina z ljudmi globalno prepovedana in obravnavana kot kaznivo dejanje, pa obstajajo različni pristopi k ureditvi prostitucije. Delo ponuja vpogled v dve različni ureditvi prostitucije, in sicer legalizacijo in regulacijo ter kriminalizacijo po t. i. nordijskem modelu, pri čemer se analizira tudi vpliv teh ureditev na pojavnost trgovine z ljudmi. Pomemben prispevek raziskave je podan v analizi izkoriščanja v slovenski sodni praksi, saj je ugotovljeno, da se zakonski znak izkoriščanja razlaga vse bolj široko, kar ima pomembne posledice za pravno obravnavo teh kaznivih dejanj. Študija se spopada tudi z vprašanjem, ali se lahko prostitucija obravnava kot oblika dela, pri čemer predstavlja argumentacijo tako stališča, da prostitucije ne moremo obravnavati kot delo, kot tudi stališča, da jo lahko. Poleg tega raziskava na kratko preučuje tudi vpliv turizma na prostitucijo ter specifično obravnava problematiko v goriški regiji, kjer so tovrstni pojavi še posebej izraziti. Gonilo raziskave predstavljajo tri hipoteze, ki so jasno opredeljene v uvodnem delu, temeljito obravnavane v osrednjem delu, kjer so podprte z relevantno teorijo in sodno prakso, v zaključku pa sledi njihova potrditev ali zavrnitev.
Ključne besede: prostitucija, zloraba prostitucije, trgovina z ljudmi, kaznivo dejanje, izkoriščanje, teorija in sodna praksa, seksualno delo
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 494; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (2,36 MB) |
2. Ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi pri prehajanju zunanje Schengenske meje : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeBojan Tomc, 2013, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je odkriti ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, in sicer oseb, ki se znajdejo v policijskih postopkih pri prehajanju zunanje schengenske meje, oziroma v okviru izvajanja nalog s področja tujske problematike. Naloga je usmerjena v ugotavljanje, ali imajo policisti, ki izvajajo naloge na omenjenem področju, zadostno znanje, da lahko razlikujejo med pojavoma trgovine z ljudmi in tihotapstva ljudi ter s tem povezanega prepoznavanja (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, kot tudi ugotavljanje, s katerimi težavami/ovirami se srečujejo policisti pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi.
Naloga je sestavljena iz petih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje, v katerem so predstavljeni pogoji prehajanja zunanje schengenske meje in bivanja na območju schengenskih držav ter vzroki preseljevanja. Sledi opredelitev trgovine z ljudmi, vključno s pojavnimi oblikami in vzroki za ta družbeni pojav. V drugem poglavju je tudi opredeljena razlika med trgovino z ljudmi in tihotapstvom ljudi, pravne opredelitve trgovine z ljudmi v mednarodnih in nacionalnih dokumentih ter statistični podatki o trgovini z ljudmi v mednarodnem prostoru in na območju Republike Slovenije. V tretjem poglavju so predstavljeni kazalniki prepoznave žrtev trgovine z ljudmi in njihovih storilcev ter dve sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice ter sodna praksa s področja trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji. Četrto poglavje obravnava empirični del naloge, v katerem je opredeljen raziskovalni problem, metodologija raziskovanja, zbiranje in analiza podatkov ter interpretacija rezultatov. V petem poglavju pa so predstavljene ugotovitev raziskave. Za odgovor na raziskovalna vprašanja je bilo izvedenih deset intervjujev s policisti, ki izvajajo naloge na področju varovanja schengenske meje in nadzora zakonitosti bivanja tujcev v državi. Opravljeni intervjuji so pokazali, da je v usposobljenosti prepoznave žrtve trgovine z ljudmi največja težava. Policisti so sami izrazili, da imajo premalo znanja s tega področja dela za uspešno prepoznavanje žrtev omenjenega kaznivega dejana. Prav tako je bilo izpostavljeno, da bi morali nadrejeni zaposleni in službe bolj usmerjati policiste k prepoznavanju tega problema.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, migracije, človekove pravice, prisilno delo, prostitucija, schengenska meja, svoboda gibanja
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2021; Ogledov: 2745; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,76 MB) |
3. Prepoved suženjstva in novodobno suženjstvo : magistrsko deloKaja Kramar, 2018, magistrsko delo Opis: Zadnji dve stoletji in pol sta bili priča izredni spremembi v dojemanju in sprejemanju pojma suženjstva. Vzroki, ki so skozi zgodovino pripeljali do prepovedi suženjstva, so različni. Rečemo lahko, da se s prepovedjo suženjstvo v svetu ni končalo, temveč je dobilo nove razsežnosti in oblike. Današnje suženjstvo je globalizirano, kar pomeni, da so si oblike suženjstva v različnih delih sveta vedno bolj podobne. Vedno bolj so si podobni načini izkoriščanja, ki jih uporabljajo izkoriščevalci, in vloga, ki jo v državnih ekonomijah zasedajo sužnji % da jim prinašajo dobiček. Dejstvo je, da so rasne razlike med ljudmi oziroma rasna pripadnost ljudi, ki so zasužnjeni, v primerjavi z zgodovino vse manj pomembne. Dobički, ki jih prinaša zasužnjevanje, so danes mnogo večji, kot so bili nekoč; poleg tega je cena sužnjev v primerjavi s časom pred prepovedjo suženjstva mnogo nižja. Sužnji so v modernem času potrošno blago, vežejo jih krajša razmerja z izkoriščevalci, medtem ko je suženjstvo v preteklosti običajno pomenilo dosmrtno razmerje. Cene sužnjev so v primerjavi s preteklostjo toliko nižje, da je na trgu več ponudbe kot povpraševanja. Poleg tega se njihova delovna sposobnost ni zmanjšala, kar pomeni, da lahko izkoriščevalci danes z enakim oziroma manjšim vložkom ustvarjajo večje dobičke. S tem se je ustvarila dobičkonosnost suženjstva. Lahko bi celo rekli, da so bili sužnji nekoč dragocene naložbe, zaradi česar so njihovi lastniki bolje skrbeli za njihovo zdravje, medtem ko so danes zamenljivi, potrošni. Poniževalna in kaznovalna funkcija se izgubljata v naprednejših državah, medtem ko v manj razvitem svetu lahko še vedno ostajata celo v enakem obsegu. Zanesljivi podatki o obstoju teh funkcij ne obstajajo iz razlogov, kot so neprijavljanje dejanj, neizobraženost ali nezmožnost žrtev in vpletenost držav samih v tovrstno izkoriščanje oziroma splošno zanikanje obstoja problematike. Zaradi globalizacije in njenih posledic so se pojavile nove oblike suženjstva. Najpomembnejši vzrok za to so velike razlike med revnimi in bogatimi, revščina in slaba izobrazba ter posledično povečevanje ranljivosti določenih skupin ljudi, ki so zaradi tega bolj izpostavljene. Države se problematike suženjstva lotevajo s preventivnimi dejavnostmi, kot je ozaveščanje in izobraževanje potencialnih žrtev in drugih oseb, ki so v stiku z žrtvami oziroma potencialnimi žrtvami, ter s kurativo, kot je sankcioniranje in preiskovanje kršitev.
Ključne besede: suženjstvo, prisilno delo, dolgovna odvisnost, prisilne poroke, trgovina z ljudmi, prepoved suženjstva, Društvo Ključ, primerjalno ustavno pravo, mednarodno pravo
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2020; Ogledov: 3844; Prenosov: 214
Celotno besedilo (1,32 MB) |
4. |
5. Socialni dumping : magistrsko deloŽanet Vlačič, 2010, magistrsko delo Ključne besede: socialni dumping, izkoriščanje delovne sile, kolonializem, globalizacija, multinacionalna podjetja, države v razvoju, Evropska skupnost, trgovina z ljudmi, prisilno delo, ILO, izvozno proizvodna cena, potilnice, delo na črno, otroško delo, pravična trgovina
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2018; Ogledov: 3229; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,11 MB) |
6. |
7. |
8. Diplomatski, varnostni in politični vidiki trgovine z ljudmi in s človeškimi organi : magistrsko deloDamjana Markelj, 2010, magistrsko delo Ključne besede: trgovina z ljudmi, človekove pravice, migracije, globalizacija, diplomacija, varnost, politika, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.10.2017; Ogledov: 5108; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1,86 MB) |
