Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: igralniški turizem, igralništvo, igre na srečo, covid-19, zasvojenost, hazarderstvo, diplomsko delo
Objavljeno: 01.07.2021; Ogledov: 1343; Prenosov: 81
Celotno besedilo (826,55 KB)

Opis: V delu z naslovom Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraţevanja za Turizem v Sloveniji je končni spoznavni in analitični cilj identifikacija gradnikov razvoja kompetentnega modela za izobraţevanje na področju turizma v Sloveniji. Pri tem je pomemben cilj umeščanje gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem v mednarodno okolje, ker je turizem po svojem načinu delovanja izrazito m ednarodno in globa lno usmerjen. Uvodni del je namenjen zavestni notranji in zunanji refleksiji področja turizma, ki se nadaljuje v analitično pripravo teoretičnih izhodišč za identifikacijo gradnikov strukturiranega kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem. Poglavit na os identifikacije gradnikov celovitega kompetentnega modela izobraţevanja za turizem izhaja iz potrebe po notranje - kroţno - refleksivnem delovanju posameznika v izobraţevalnem modelu za turizem, institucionalnem pojmovanju izobraţevanja, ki se izraţa v zu nanje - refleksivnem modelu delovanja izobraţevalnih inštitucij za turizem in v funkcionalno - praktični interakciji posameznika in inštitucij turističnega gospodarstva pri razvoju inovativnih p otencialov na področju turizma. Prevlado akademsko - funkcionalne re šitve na področju izobraţevanja za turizem, ki zanemarja nivojsko strukturirano izobraţevanje, lahko pojasnimo z dejstvom, da se v njej ujamejo tri racionalnosti: zavestna racionalizacija zunanjega okolja, kjer prevladuje pogled izobraţevalne inštitucije n a ustvarjanje novega znanja, racionalizacija na ravni uporabnega znanja brez sodelovanja drugih deleţnikov v izobraţevalnem procesu in zunanje usmerjanje motivov socialnega akterja za inovacijsko delovanje v zunanjem okolju. V zadnjih dvajsetih letih so se na področju izobraţevanja zgodile spremembe, ki so izpostavile nasprotujoče si interese deleţnikov v procesu izobraţevanja za turizem. Na področju turizma se razvijajo teţnje po razvoju kompleksnih in kakovostnih storitev, ki lahko nastanejo samo ob neneh ni krepitvi inovacijskega potenciala storitev za turizem. Ključna je ugotovitev, da je na področju izobraţevanja za turizem potrebno razviti kompetentni model, ki socialnega akterja aktivno vključuje v izobraţevalni proces in pri tem upošteva njegovo zaves tno - refleksijo, racionalno - refleksijo in ponotranjeno motivacijo za reševanje kompleksnih projektov na razl ičnih ravneh področja turizma. Drugi del je metodološki in je namenjen identifikaciji gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, ki je nivojsko strukturiran, ki je dvorazseţnosten, saj vključuje aktivno vlogo socialnega akterja pri racionalizaciji praktičnega znanja in krepitvi inovacijskega potenciala pri razvoju lastnih kompetenc ter vlogo inštitucij za izobraţevanje za turizem v tem procesu. Pojasnujemo učinek, ki ga ima zaznava socialnega akterja na njegov poloţaj v kompetentnem modelu izobraţevanja za turizem. Ta učinek lahko enačimo z motivacijsko osjo in kot učinek pripadnosti nekemu izobraţevalnem u okolju (spominsko - sledna os). Ugotovili smo, da je kompetentnost na področju turizma kompleksna razseţnost, tako z vidika svoje dualne strukture in delovanja in z vidika nivojske strukturiranosti. Bistveno je, da izmed ii sebe sorazmerno nepovezanih virov dejavnosti oblikuje sistem, ki im a natanko opredeljen cilj. (Moţina et al. , 1998, str. 20) Nove teorije, ki temeljijo na teoriji strukturiranosti, odkrivajo nove razseţnosti in nove ravni razslojevanja področja izobraţevanja za turizem. Hkrati pa predvsem v zapletenosti empirične operacio nalizacije teh konceptov, še posebej na visoko specializirani ravni, lahko iščemo razloge za vztrajanje pri klasičnih konceptih izobraţevanja, ki se pogosto izraţajo v izrazito funkcionalnem ali izrazito akademskem pristopu k pridobivanju kompetenc na podr očju turizma. Na področju izobraţevanja imamo tako paradoksalni poloţaj, ko sam predmet analize zahteva konstrukcijo vse bolj kompleksne strukturne spremenljivke, ki upošteva dvojno naravo strukturiranega izobraţevalnega procesa za turizem, trend razvoja t urizma, ki ga opisujeta predvsem uporaba kvantitativnih metod in standardizacija kompetenc, pa zahteva vse manj kompleksno spremenljivko. Učinek umestitve je tako v veliki večini empiričnih analiz izmerjen le s spremenljivko razvitosti kompetenc, ki meri s amo potencialni poloţaj socialnega akterja na trgu dela. Pri tem moramo vzročnost razlik razumeti predvsem kot spominsko - sledno in ne kot motivacijsko, oziroma gledati na socialnega akterja, kot pripadnika različnih nivojev izobraţevanja znotraj nivojske s trukturira nosti izobraţevanja za turizem. Na organizacijsko - kulturni razseţnosti, ki sledi spominskim sledem preteklega delovanja kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, zaznavamo dvojno strukturo delovanja, ki razlikuje med zavestno refleksijo z unanjega okolja na ravni izobraţevalne inštitucije in notranje zavestno refleksijo notranjega okolja na ravni razvitosti kompetenc socialnega akterja. Na osnovi Giddensove teorije strukturiranosti pojasnjujemo dimenzije organizacijsko - kulturne razseţnosti kompetentnega modela izobraţevanja za turizem na podr očju Slovenije. Tretji sklepni del je namenjen empiričnemu opazovanju dvojnega načina delovanja nivojsko strukturiranega nivojskega modela za izobraţevanje na nivoju srednjega, višjega, visokega in magistrskega izobraţevanja. Splošna ugotovitev je, da socialni akter ne zaznava nivojske strukturiranosti študija na visokošolski ravni, za katero je značilna odsotnost zavestne, racionalne in motivacijske refleksije na tem nivoju izobraţevanja. Organizaci jsko - kulturno okolje v Sloveniji na področju izobraţevanja za turizem daje prednost praktičnim, funkcionalnim načinom pridobivanja kompetenc na višji in na magistrski ravni študija. Zaradi nivojskih sprememb, ki jih v študij vnašajo bolonjska načela izobra ţevanja, se kompetence ne realizirajo na visokošolski ravni študija ampak na magistrski ravni. Taka rešitev zahteva sistematičen pregled in spremembo kompetentnosti modela za izobraţevanje, ki po eni strani povečuje kompleksnost kompetentnega sistema za iz obraţevanje, po drugi strani pa zmanjšuje moţnosti racionalizacije kompetenc, ki temeljijo na aktivnem raziskovalnem pristopu k analizi področja izobraţevanja za turizem. Iz tega sledi, da je v slovenskem prostoru močan potencial za podporo razvoju kompete ntnega modela na visokošolski ravni izobraţevanja, ki pa zaradi prevladujočega klasičnega modela izobraţevanja in vzporedno nastajajočega funkcionalnega modela izobraţevanja ne omogoča nivojsko - strukturirane rac ionalizacije znanja za turizem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: turistično okolje, izobraževanje, turizem, izobraževalni modeli, Slovenija, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 603; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij – članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in namenom doseganja koristi. Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala. Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani. V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena. Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z namenom povečanje uspešnosti. Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 763; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,84 MB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: jezikovne kompetence, turizem, zaposleni, gostje, izobraževanje, znanje, kadrovske zahteve
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 808; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,53 MB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: turizem, gozdni prostor, butični turizem, trajnostni turizem, lastništvo gozdov, zasebni lastniki gozdov, diplomske naloge
Objavljeno: 23.08.2021; Ogledov: 870; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,09 MB)