Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost terapije transkutane električne stimulacije živcev in udarnih globinskih valov na zmanjšanje bolečine pri bolnikih z osteoartritisom kolena – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Lara Kolar, 2025, diplomsko delo

Opis: Kolenski sklep je zaradi svoje kompleksne anatomske strukture in funkcionalnih zahtev eden najbolj obremenjenih sklepov v človeškem telesu, zato je pogosto izpostavljen poškodbam ter obrabnim spremembam, kot je osteoartritis. Zdravljenje osteoartritisa kolena (OAK) sledi stopenjskemu pristopu, kjer nefarmakološki in farmakološki ukrepi predstavljajo temelj konzervativnega zdravljenja pred kirurškimi posegi. Med nefarmakološkimi metodami sta transkutana električna stimulacija živcev (TENS) in udarni globinski valovi (UGV) pomembna fizikalna agensa. Namen diplomskega dela je bil pregledati obstoječo literaturo, primerjati učinkovitost TENS in UGV terapije ter oceniti njun potencial za zmanjšanje bolečine pri pacientih z OAK. Uporabljen je bil sistematični pregled literature, ki je vključeval analizo randomiziranih kontroliranih raziskav, metaanaliz in sistematičnih pregledov na področju TENS in UGV pri zdravljenju OAK. Ugotovili smo, da so učinki TENS na bolečino različni. Nekatere raziskave poročajo o pozitivnih učinkih, medtem ko druge ne navajajo klinično pomembnih razlik v primerjavi s placebom. UGV se je izkazala kot obetavna metoda, ki lahko učinkovito zmanjša bolečino z učinki, ki trajajo do 12 mesecev. Učinkovitost UGV je odvisna od uporabljene gostote energijskega toka. Primerjava obeh metod nakazuje, da ima UGV večji potencial za učinkovito zmanjševanje bolečine, medtem ko je TENS enostavnejši za uporabo. Obe metodi predstavljata pomembni nefarmakološki možnosti zdravljenja, vendar je potrebna optimizacija protokolov zdravljenja in nadaljnje raziskave.
Ključne besede: osteoartritis kolena, transkutana električna stimulacija živcev (TENS), udarni globinski valovi (UGV), lajšanje bolečine, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2025; Ogledov: 72; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

2.
Primerjava učinkovitosti terapije z globinskimi udarnimi valovi in pulzne elektromagnetne terapije pri zdravljenju zlomov – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Domen Ujčič, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Udarni globinski valovi (UGV) in pulzna elektromagnetna terapija (PEMF) sta metodi, ki ju sodobna medicina vse več uporablja pri zdravljenju kostnih zlomov, zaradi pomanjkljivosti in negativnih posledic standardnih in kirurških metod, ki so zaenkrat zlati standard pri obravnavi kostnih zlomov. V teoretičnem delu diplomske naloge predstavimo biološke značilnosti kosti, kdaj pride do zloma, kako se kost celi, metode zdravljenja zlomov ter učinke UGV in PEMF na zdravljenje zlomov. Metoda: Raziskovalni dizajn diplomskega dela je teoretična raziskava s kvalitativno metodologijo. Strokovno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMED, PEDro, ScienceDirect, Google Schoolar. Rezultati: Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter omejitev v posameznih podatkovnih bazah smo v analizo empiričnega dela vključili sedemnajst raziskav. Razprava: Raziskave kažejo, da sta UGV in PEMF varni in učinkoviti metodi pri zdravljenju kostnih zlomov. UGV je najbolj učinkovit pri zdravljenju neceljenih in zakasnelo celjenih zlomov, stresnih zlomov in osteonekroze. PEMF je bil posebej učinkovit pri akutnih zlomih, saj se terapija lahko izvaja kljub mavčevi imobilizaciji, prav tako je bil učinkovit pri zmanjšanju napredovanja osteonekroze.
Ključne besede: udarni globinski valovi, pulzna elektromagnetna terapija, kostni zlomi
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 68; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
USPEŠNOST ZDRAVLJENJA PLANTARNEGA FASCITISA S TERAPIJO UDARNIH GLOBINSKIH VALOV
Andrej Praznik, 2020, diplomsko delo

Opis: Plantarna fascija je zelo kompleksna struktura v našem telesu, ki za svojo funkcijo potrebuje veliko gibanja. Plantarni fascitis (v nadaljevanju: PF) je eden izmed najpogostejših degenerativnih procesov, ki nastane zaradi pretiranega raztezanja plantarne fascije, kar vodi v mikropoškodbe v njenem poteku ali ob njenem narastišču na petnico. Pri pregledu literature smo ugotovili, da je objavljenih veliko raziskav, opravljenih na temo zdravljenja PF z udarnimi globinskimi valovi (v nadaljevanju: UGV). Raziskave kažejo, da je terapija z UGV uspešna pri zdravljenju PF. Zdravljenje PF s terapijo UGV zmanjša bolečino, ocenjeno po vizualni analogni lestvici v povprečju s 7,6 na 2,7. V primerjavi s kortikosteroidnimi injekcijami je terapija z UGV dosegla podobne rezultate pri zmanjšanju bolečine, vendar obstajata nevarnost stranskih učinkov in kratkotrajno delovanje injekcij. Terapija z UGV je uspešnejša od laserske in ultrazvočne terapije. V primerjavi z UGV je priporočljiva tudi uporaba po meri narejenih ortopedskih vložkov. Če je konservativno zdravljenje neuspešno, priporočamo uporabo UGV, ki je varna in zanesljiva fizikalna terapija, pred operativnim posegom. Zaradi povečevanja števila bolnikov s PF bi bilo potrebnih še več raziskav v smislu zdravljenja PF z UGV ter s tem izobraževanje fizioterapevtov za izbiro najboljše tehnike in tehnologije za zdravljenje PF.
Ključne besede: Plantarni fascitis, udarni globinski valovi, uspešnost zdravljenja
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2020; Ogledov: 3480; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

4.
USPEŠNOST ZDRAVLJENJA PETNEGA TRNA S POMOČJO UDARNIH VALOV
Aleš Kolar, 2020, diplomsko delo

Opis: Stopalo spada med mehansko najbolj obremenjene dele telesa. Sestavljeno je iz šestindvajsetih kosti, od tega je sedem tarzalnih. Petnica je od sedmih tarzalnih kosti najmočnejša in največja ter tvori prominenco pete. Petnica sestavlja glavni del skeleta stopala in zagotavlja posteriorni steber za stopalne loke. Stopalni loki omogočajo podporo telesu, nudijo zaščito za žile in živce. Vsako patološko stanje v stopalu je odraz nepravilnosti in neskladnosti telesnih struktur. Zelo pogosti vzrok bolečine v peti je trn v peti, ki predstavlja 15 % vseh težav, povezanih s stopali. Trn v peti je opisan kot koščeni izrastek, ki ga najdemo na calcaneusu anteriorno od medialnega tuberkla calcaneusa. Nekateri avtorji so mnenja, da se lahko trn v peti pojavi iz stopalnih mišic in ne iz plantarne fascije. Bolečina je največkrat prisotna na medialnem tuberklu kalkaneusa in na medialnem vzdolžnem loku. Za paciente je lahko zelo neprijetna in otežuje njihove vsakodnevne dejavnosti, včasih v tolikšni meri, da opustijo poklicno življenje. Obstaja več hipotez nastanka trna v peti. Domneva se tudi, da je povezan s plantarnim fascitisom, saj je prisoten pri 45–85 % pacientov s to diagnozo. Zdravljenje trna v peti naj bo usmerjeno v zdravljenje vnetja in zmanjšanja napetosti na plantarno fascijo. UGV so se izkazali za učinkovite pri zdravljenju težav bolečega trna v peti. V pregledanih raziskavah so bili uporabljeni FUGV in RUGV. RUGV delujejo na večjem območju zdravljenja in so bolj uporabni za površinske lezije, delovanje FUGV pa je bolj globinsko in usmerjeno na žariščno točko. Vseeno obe vrsti valov dajeta podobne klinične rezultate. Rezultati pregledanih raziskav so pokazali, da UGV učinkujejo protibolečinsko in zmanjšujejo znake vnetja. Znaki izboljšanja po uporabi terapije UGV so bili prisotni še štiriindvajset mesecev od zadnje prejete terapije.
Ključne besede: udarni globinski valovi, trn v peti, bolečina v peti, fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2020; Ogledov: 4447; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh