1. |
2. Vpliv umetne inteligence na izboljšanje procesov v organizacijah : magistrska nalogaKatja Bregar, 2024, magistrsko delo Ključne besede: umetna inteligenca, vpliv, organizacija, obvladovanje procesov, delovni procesi, implementacija umetne inteligence, etični vidik, učinkovitost, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,66 MB) |
3. Ocena učinkovitosti velikih jezikovnih modelov na medicinskem testiranjuDragan Gostimirović, 2024, ni določena Opis: Umetna inteligenca je ključno preoblikovala tehnološki napredek, omogočila razvoj novih pristopov za reševanje kompleksnih problemov in izboljšala učinkovitost obstoječih procesov. Med širokim spektrom tehnologij umetne inteligence so veliki jezikovni modeli, kot so GPTji, posebej pomembni zaradi svoje sposobnosti razumevanja in generiranja človeškega jezika. Razvoj od pravilnih pristopov do naprednih algoritmov strojnega učenja kaže na pomembne mejnike v raziskavah umetne inteligence. Modeli, kot sta GPT-3 in GPT-4, so revolucionirali področje z razumevanjem konteksta in generiranjem relevantnega besedila. Predstavitev ChatGPT konec leta 2022 je pomenila prelomni trenutek, ki je omogočil generativnim jezikovnim modelom vodenje smiselnih pogovorov in izvajanje intelektualnih nalog. To je odprlo nove možnosti uporabe umetne inteligence v izobraževanju, programiranju in ustvarjanju vsebine, hkrati pa postavilo nova etična in praktična vprašanja. Magistrsko delo se osredotoča na analizo zmogljivosti GPT modelov – konkretno ChatGPT-3.5, ChatGPT-4, Copilot in Gemini, pri opravljanju medicinskega testa pa USMLE Step 1 2022. S študijo želimo oceniti njihovo sposobnost obdelave in razumevanja medicinskega znanja. Analiza bo izvedena z uporabo statističnega orodja PSPP, ki bo omogočilo učinkovito obdelavo in interpretacijo zbranih podatkov.
Ključne besede: Umetna inteligenca, veliki jezikovni modeli, GPT, ChatGPT, USMLE Step 1 2022.
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 267; Prenosov: 2
Celotno besedilo (18,40 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Razumevanje Deepfake tehnologije in ChatGPT: analiza, primerjava in vpliv na družbo : magistrska nalogaKsenija Grašič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sta bili izvedeni analiza in primerjava tehnologij Deepfake in ChatGPT, ki
sta pomembni na področju umetne inteligence, prav tako je bil raziskan njun vpliv na družbo s
pomočjo anket, intervjujev in analize strokovne literature. Deepfake omogoča ustvarjanje
realističnih ponaredkov avdiovizualnih vsebin, medtem ko ChatGPT omogoča interaktivno
komunikacijo prek naravnega jezika. Raziskovali so se različni vidiki teh tehnologij, vključno
z razvojem, uporabo, prednostmi in omejitvami ter etičnimi vprašanji. Raziskava je pokazala,
da ChatGPT spreminja način komunikacije in razumevanja digitalnega sveta, medtem ko
Deepfake postavlja izzive na področju prepoznavanja in zaščite pred manipulacijami.
Ključne besede: Deepfake, ChatGPT, umetna inteligenca, klepetalni roboti, manipuliranje
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2024; Ogledov: 513; Prenosov: 23
Celotno besedilo (3,59 MB) |
9. |
10. Umetna inteligenca v sodstvu : magistrsko deloMatic Mlakar, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen pojem umetne inteligence in njegov pozitiven ali negativen vpliv na različne stroke. Magistrsko delo je osredotočeno na možnost uporabe umetne inteligence v pravosodnem sistemu. Umetna inteligenca vstopa v naš vsakdan vedno hitreje in vedno pogosteje. Slovenski pravosodni sistem med prebivalci Republike Slovenije ne uživa visokega zaupanja, eden od razlogov za to so tudi zaostanki v sodnih postopkih. Umetna inteligenca v mnogih državah, kot je na primer Estonija, izboljšuje sistem pravosodja, na način da avtomatizira določene postopke, ki posamezniku vzamejo veliko časa in zbranosti, medtem ko lahko umetna inteligenca tako delo opravi hitro in z zmanjšanim procentom človeških napak. Skozi magistrsko delo je analizirana pravna regulacija umetna inteligence tako v Republiki Sloveniji kot tudi v tujini. Obravnavani so vidiki učinkovitosti, hitrosti in kakovosti umetne inteligence, kot tudi vprašanje etičnosti in odgovornosti v primeru storjene napake. Prav tako je del magistrske naloge namenjen možnosti vpliva umetne inteligence na pravosodne poklice, na odvetništvo, sodništvo in tožilstvo. Pripravljena je tudi primerjalna analiza med državami, ki so umetno inteligenco že implementirale v določene dele pravosodnega procesa, kot so Kanada, Ljudska Demokratična Republika Kitajska, Kolumbija, Združene države Amerike ter tudi nekatere države Evropske Unije. V zadnjih poglavjih se magistrsko delo ukvarja z usposabljanjem za delo z umetno inteligenco in s trendi in napovedmi za prihodnost. V zaključku so analizirani vsi cilji, ki so bili zastavljeni v uvodnem delu ter odgovori na hipoteze, do katerih je delo prišlo s pomočjo različnih metod.
Ključne besede: umetna inteligenca, pravosodni sistem, digitalizacija, sodna analitika, avtomatizacija
Objavljeno v ReVIS: 05.01.2024; Ogledov: 730; Prenosov: 67
Celotno besedilo (671,52 KB) |
