Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Življenje v simulaciji
Marko Jurman, 2017

Opis: Že od nekdaj se človeštvo sprašuje, od kod smo prišli, zakaj smo tu in kje sploh smo. Filozofi in znanstveniki iz raznih področji že tisočletja poskušajo najti odgovore na ta vprašanja in opredeliti, kaj sploh je resničnost. O začetku našega sveta obstaja mnogo teorij, a skozi diplomsko nalogo sem natančneje predelal le eno, ki govori o tem, da obstaja možnost, da živimo v simulaciji prednikov. Za namene raziskovanja te možnosti sem se lotil preučevanja naše zgodovine, morale in etike ter dela na virtualni resničnosti in umetni inteligenci. S preučevanjem teh področji sem poskušal sestaviti profil s stališča človeške rase, ali bi ta izvajala simulacije prednikov, in tako odgovoriti na vprašanje, ali obstaja možnost, da živimo v simulaciji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: simulacija, virtualna resničnost, umetna inteligenca, morala, resičnost, podzavest, vesolje
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 4891; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (998,71 KB)

2.
Patentiranje avtonomnih vozil
Simona Čeh Savski, 2020

Opis: Avtonomna vozila za svoje delovanje ne potrebujejo človeškega voznika in bodo s svojo komercialno dostopnostjo izjemno vplivala na družbo v kateri živimo. Ideja avtonomne mobilnosti se je prvič pojavila v začetku 20. stoletja, vendar je bila lahko nadalje razvita šele z dostopnostjo ustrezne tehnologije in s tem, sistemov umetne inteligence. Čeprav popolnoma avtonomna vozila še niso komercialno dostopna, se njihova dostopnost na trgu pričakuje v prihodnjih nekaj letih. Prav zaradi tega morajo pravniki in inženirji delovati skupaj, da bodo posledice uvedbe avtonomnih vozil predvsem pozitivne in da se z ustreznimi preventivnimi ukrepi in pravnimi regulacijami izognemo nevarnostim, ki jih ta potencialno predstavljajo. To magistrsko delo izvira predvsem iz ugotovitev Evropskega patentnega urada o prihajajočih trendih tehnologij na področju avtonomnih vozil, ugotovitev Evropskega parlamenta in Evropske komisije o tem, katera področja je treba še posebej v prihodnje razdelati, kot tudi na podlagi že dostopne strokovne literature na področju avtonomne vožnje. Namen magistrskega dela je predvsem v interdisciplinarni predstavitvi teme, vključujoč zgodovinsko ozadje razvoja avtonomne vožnje, predstavitev prednosti in nevarnosti, ki jih uvedba avtonomnih vozil prinaša, predstavitev tehnologij, ki so vsebovane v patentnih prijavah pri Evropskem patentnem uradu, vključujoč dve študiji primerov, predstavitvi etičnih dilem, varovanja osebnih podatkov uporabnikov in kibernetske varnosti, kot tudi trenutnega zakonodajnega okvira Evropske unije in Slovenije, predvsem na področju odgovornosti in zavarovanja. Širok pregled področja bralcu omogoča razumevanje vseh področij avtonomne vožnje iz trenutno dostopnih podatkov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtonomna vozila, avtonomna mobilnost, umetna inteligenca, patent, industrijska lastnina, tehnologija
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1487; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (865,98 KB)

3.
Umetna inteligenca in korporacijsko upravljanje
Tajda Pregelj, 2021

Opis: V zadnjih nekaj letih smo priča nenehnemu in sunkovitemu tehnološkemu napredku na različnih področjih. Velik del tega predstavlja vpeljevanje umetne inteligence (UI) v družbeni vsakdan. Izraz umetna inteligenca največkrat srečamo v zvezi z razvojem sistemov, ki vključujejo za človeka značilne intelektualne procese, kot so sposobnost razmišljanja, odkrivanja pomena, posploševanja in učenja iz preteklih izkušenj. Korporacijsko upravljanje v smislu sistema, znotraj katerega se oblikujejo cilji ter načrtuje pot k trajni uspešnosti družbe, je izjemno pomembno, a hkrati tudi kompleksno področje delovanja korporacij. Pri uporabi umetnointeligenčnih sistemov v povezavi s korporacijskim upravljanjem gre predvsem za izbiro najboljših in najučinkovitejših odločitev na podlagi preteklih izkušenj, podrobne analize vseh dostopnih podatkov in racionalne študije ob upoštevanju vseh dejavnikov. Tak način upravljanja korporacij lahko znatno poveča konkurenčnost korporacije in pozitivno vpliva na številne druge vidike njenega delovanja. Toda na tem področju je uporaba UI regulativno izjemno ohlapno urejena, potreba po trdnejši in bolj oprijemljivi ureditvi pa je vse večja. V zadnjih letih so se zgodili številni zelo pomembni premiki, toda še vedno nimamo enotne normativne ureditve umetne inteligence in vseh njenih pojavnih oblik. Najbližje dosegu tega cilja je EU, ki je v prvi polovici leta 2021 izdala predlog uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o UI (Akt o umetni inteligenci). Ta predstavlja najambicioznejši poskus enotnega urejanja umetnointeligenčnih sistemov do zdaj ter prvi obsežen pravni okvir za umetno inteligenco na svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna inteligenca, korporacijsko upravljanje, korporativno pravo, Evropska unija, gospodarsko pravo
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 850; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (905,42 KB)

4.
Pravo in umetna inteligenca
Mark Grossman, 2021

Opis: Uporaba umetne inteligence se čedalje bolj širi, posledično pa je tudi njen vstop v vsakodnevno življenje neizogiben. Njen prihod prinaša mnogo dobrega ter neredko vodi napredek in razvoj, hkrati pa je lahko tudi predmet zlorab. Do tega zavedanja je Evropska unija prišla in je v preteklih letih pričela s predzakonodajnimi postopki reguliranja umetne inteligence. Le-tem in novonastalemu Predlogu uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci magistrsko delo posveča največ pozornosti. Hkrati se ukvarja tudi z vprašanjem, kako bodo revizija sistemov umetne inteligence ter sankcioniranje z zakonodajnimi zahtevami neskladnih ravnanj pripomogli h končnemu cilju etičnega delovanja, ki ne bo posegalo v temeljne pravice posameznikov. Tako so področja regulacije, revizije ter sankcioniranja in odgovornosti tista glavna področja, s katerimi se magistrsko delo ukvarja. Našteti podrazdelki so povezani preko že omenjenega imenovalca etike. Na področju regulacije predvsem raziskujemo, kakšno je trenutno stanje varstva in tudi, ali trenutni ter prihodnji zakonodajni akti upoštevajo etiko kot vodilo pri zakonodajnem postopku in končni regulaciji. Če je zakonodaja nedvomno prvi korak, s katerim se zagotavlja etično ravnanje, je, ko govorimo o umetni inteligenci, izjemnega pomena tudi revizija. V magistrskem delu zajamemo, kako si revizijo predstavlja Evropska unija, hkrati pa ne zanemarimo tudi predstav revizije, ki jih imajo ustvarjalci sistemov umetne inteligence. Delo se tako ukvarja tudi z vprašanjem notranje ter zunanje revizije in z organi, ki naj nad sistemi umetne inteligence bdijo. Zaključimo s poglavjem o sankcioniranju ter odgovornosti, saj se predvsem pri slednji, v povezavi z umetno inteligenco pojavljajo določene posebnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, umetna inteligenca, etika, regulacija, revizija
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 1221; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

5.
(Ne)zaupanje v ukrepe digitalizacije in umetno inteligenco pri razvoju javne uprave
Alenka Senica, 2022

Opis: Magistrsko delo obravnava pregled stanja digitalizacije s poudarkom na raziskovanju stopnje zaupanja v digitalne storitve in javno upravo. V letu 2020 se je izteklo desetletno obdobje, za katero je Evropska komisija s sprejeto Digitalno agendo napovedala pospešen razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Uresničitev Digitalne agende naj bi vsem državljanom Evrope zagotavljala varno uporabo spletnih storitev, dostopnost do interneta, možnost uporabe spletnih storitev, IKT-storitev, čezmejnih storitev, izboljšanje digitalne pismenosti, razvoj inovacij in novih storitev, povečanje digitalne pismenosti in uporabe e-storitev (e-uprava, e-bančništvo, e-zdravje). Namen magistrskega dela je predstavitev in pomen digitalizacije ter prikaz stanja digitalizacije in stopnje uporabe digitalnih storitev v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi državami, članicami Evropske unije. Prvi del raziskovanja obsega pregled in primerjavo stanja digitalizacije na področju povezljivosti, človeškega kapitala, digitalnih javnih storitev, e-uprave, 5G in umetne inteligence. Stanje kazalnikov za Slovenijo se bo primerjalo s stanjem kazalnikov za še štiri izbrane države, članice Evropske unije, in sicer: Dansko, Finsko, Nemčijo in Portugalsko. Prvi del raziskovanja se bo zaključil s povzetki ugotovitev in s primeri dobrih praks, ki bi jih lahko povzela Slovenija, če bi se želela postaviti na zemljevid vodilnih digitalnih držav na svetu. Drugi, osrednji del magistrskega dela zajema anketno raziskavo, v kateri se bo raziskalo povezavo med stopnjo zaupanja uporabnikov v digitalizacijo ter razloge za (ne)uporabo digitalnih javnih storitev. Preverila se bo pogostost uporabe internetnih storitev v povezavi s stopnjo zaupanja v digitalne javne storitve. V zaključnem delu bodo povzeti izsledki rezultatov ankete o stopnji zaupanja v digitalne storitve in uporabo e-uprave. Sledi napoved razvoja digitalizacije v naslednjem desetletju in napoved razvoja 5G, skupaj z varnim in moralno sprejemljivim uvajanjem umetne inteligence v vse dejavnosti javnega in družbenega življenja. Na podlagi raziskovalnega dela bodo na koncu podani koristni predlogi za bolj zaupanja vredno, bolj odprto in na splošno bolj uporabno e-upravo v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalizacija, e-uprava, javna uprava, digitalne javne storitve, umetna inteligenca, (ne)zaupanje v javno upravo, Digitalna agenda, 5G
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 658; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

6.
Umetna inteligenca in človekovo dostojanstvo
MIhajela Črnko, 2023

Opis: Človekovo dostojanstvo kot širok pojem in temeljna vrednota je v zakonodaji zaščiteno prek številnih posrednih in neposrednih mehanizmov. V povezavi z umetno inteligenco se pojavlja vprašanje, kako to temeljno vrednoto ustrezno zaščititi, kar je temeljna predpostavka diplomske naloge. Z deskriptivno in analitično metodo to delo podaja pregled literature in posnetek stanja trenutnih prizadevanj za regulacijo umetne inteligence, vključitev ustrezne zaščite človekovega dostojanstva v teh predlogih in njegovo vključenost v nezavezujočih aktih mednarodnopravnih organizacij. Na podlagi analize primerov uporabe umetnointeligenčnih sistemov v upravnopravnih postopkih utemeljuje, da zaradi tehnoloških omejitev sistemov umetne inteligence na področju nepristranskosti in preglednosti obstajajo potrebe po zaščiti človekovega dostojanstva z zakonodajnim okvirom, kot je Akt o umetni inteligenci, ki je trenutno v postopku sprejetja. Analiza obstoječih problemov in prizadevanj kaže na dodatno potrebo po vključitvi deležnikov iz pravnih in računalniških znanosti. Hkrati je, glede na čas pisanja tega dela, ko je potencial aplikacij umetne inteligence v porastu, potrebna raziskava in razprava o vključitvi človekovega dostojanstva v pravne okvire v njihovih temeljih neposredno, ne zgolj posredno prek etičnega razvoja in uporabe umetne inteligence. Posebej je nujen kritičen pogled na uporabo umetnointeligenčnih rešitev v postopkih javne uprave in sodstva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, umetna inteligenca, človekove pravice, mehko pravo, zakonodajni predlog
Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 502; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (516,65 KB)

7.
8.
9.
Umetna inteligenca v sodstvu
Matic Mlakar, 2023

Opis: V magistrskem delu je predstavljen pojem umetne inteligence in njegov pozitiven ali negativen vpliv na različne stroke. Magistrsko delo je osredotočeno na možnost uporabe umetne inteligence v pravosodnem sistemu. Umetna inteligenca vstopa v naš vsakdan vedno hitreje in vedno pogosteje. Slovenski pravosodni sistem med prebivalci Republike Slovenije ne uživa visokega zaupanja, eden od razlogov za to so tudi zaostanki v sodnih postopkih. Umetna inteligenca v mnogih državah, kot je na primer Estonija, izboljšuje sistem pravosodja, na način da avtomatizira določene postopke, ki posamezniku vzamejo veliko časa in zbranosti, medtem ko lahko umetna inteligenca tako delo opravi hitro in z zmanjšanim procentom človeških napak. Skozi magistrsko delo je analizirana pravna regulacija umetna inteligence tako v Republiki Sloveniji kot tudi v tujini. Obravnavani so vidiki učinkovitosti, hitrosti in kakovosti umetne inteligence, kot tudi vprašanje etičnosti in odgovornosti v primeru storjene napake. Prav tako je del magistrske naloge namenjen možnosti vpliva umetne inteligence na pravosodne poklice, na odvetništvo, sodništvo in tožilstvo. Pripravljena je tudi primerjalna analiza med državami, ki so umetno inteligenco že implementirale v določene dele pravosodnega procesa, kot so Kanada, Ljudska Demokratična Republika Kitajska, Kolumbija, Združene države Amerike ter tudi nekatere države Evropske Unije. V zadnjih poglavjih se magistrsko delo ukvarja z usposabljanjem za delo z umetno inteligenco in s trendi in napovedmi za prihodnost. V zaključku so analizirani vsi cilji, ki so bili zastavljeni v uvodnem delu ter odgovori na hipoteze, do katerih je delo prišlo s pomočjo različnih metod.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna inteligenca, pravosodni sistem, digitalizacija, sodna analitika, avtomatizacija
Objavljeno: 05.01.2024; Ogledov: 243; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (671,52 KB)

10.
Uporaba umetne inteligence v izobraževanju
Marijan Pogačnik, Drago Papler, 2023

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna inteligenca, Chat GPT, digitalizacija, kmetijstvo
Objavljeno: 19.02.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (605,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh