Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vloga managementa znanja pri pozicioniranju nove storitve na trg
Simona Krajnc, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trženje, strategije trženja, pozicioniranje, management znanja, nova storitev, uporabnik storitve
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 1136; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Širokopasovna omrežja na podeželju - Dolenjska
Gregor Dolinšek, 2013

Opis: Cilj diplomske naloge je pregledati trenutno stanje uporabe širokopasovnega interneta v Sloveniji z večjim poudarkom na podeželju, predvsem v jugovzhodnem delu Slovenije. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je do sedaj objavilo dva razpisa za pridobitev sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na obeh razpisih je bilo izbranih 35 občin, ki so lahko začele z gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja z evropskimi sredstvi in sredstvi javno-zasebnih partnerjev. S strukturiranim intervjujem za občine jugovzhodne Slovenije smo ugotovili, da si vse občine aktivno prizadevajo za razvoj širokopasovnih omrežij in so se zato tudi prijavile na javni razpis za pridobitev sredstev, a izbranih je bilo le devet občin. Izvajalca gradnje sta bila Tritel, d. o. o., in GVO, d. o. o., ki sta bila tudi soinvestitorja projekta. Druge občine, ki niso bile izbrane na javnem razpisu za pridobitev sredstev, si bodo tudi v prihodnje prizadevale za boljšo širokopasovno infrastrukturo in čakale na dodatni javni razpis za pridobitev sredstev ali pa bodo za lažjo izvedbo gradnje širokopasovne infrastrukture uporabile drugi model financiranja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: širokopasovno omrežje, operator, uporabnik, naročnik, krajevna zanka, krajevna podzanka
Objavljeno: 10.08.2018; Ogledov: 1053; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (776,69 KB)

4.
Konkurenca med ponudniki internetnih storitev v Sloveniji
Aleksander Grmovšek, 2015

Opis: Diplomska naloga je osredotočena na tri najpomembnejše ponudnike, ki ponujajo navadne povezave (ADSL) in optično omrežje. To so Telekom Slovenije, AMIS in T-2. Moj namen je ugotoviti, kateri ponudnik je najugodnejši, zato so v nalogi podrobneje analizirani različni paketi. V zadnjem delu diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika opravljena analiza, v kateri uporabnike različnih ponudnikov internetnih storitev sprašujemo o zadovoljstvu s cenami, povezavo, vrsti paketa. Tako pridobimo povratno informacijo uporabnikov internetnih storitev. Raziskava je pokazala, da je od samega začetka glavni ponudnik internetnih storitev Telekom Slovenije, ki je v državni lasti, sledi mu podjetje T-2 in nato še AMIS. Večina naročnikov si je izbrala določen paket zaradi, po njihovem mnenju, nizke cene za ponujeno število storitev, vendar pa rezultati kažejo, da se 66 odstotkom uporabnikov cene storitev še vedno zdijo previsoke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: internet, internetni ponudniki, internetne storitve, uporabnik, konkurenca, povezava, naročnik, cena
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 1059; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Privilegirani uporabniki in varna uporaba gesel
David Kolbezen, 2018

Opis: Privilegirani uporabniki so skupina strokovnjakov, ki nadzirajo in skrbijo za pravilno delovanje informacijskega sistema znotraj podjetij. So specifična skupina uporabnikov, ki imajo praktično neomejen dostop do informacijskega sistema ter informacij zaupne narave, zato je potrebno postaviti dobro varnostno politiko nadzora in upravljanja privilegiranih uporabnikov. Ker pa so tovrstni uporabniki le ljudje, se tako kot pri navadnih uporabnikih pojavi problem pravilne rabe gesel. Gesla uporabnikom velikokrat predstavljajo nujno zlo, zato so tudi posledično slabe kvalitete in ne dosegajo standardov varnostne politike gesel. Dodatne težave se lahko pojavijo tudi pri izposoji gesel, saj se možnost vdora v informacijski sistem s tem še dodatno poveča. Skozi magistrsko nalogo in s pomočjo anketnega vprašalnika poskušamo ugotoviti, kako privilegirani uporabniki v slovenskem prostoru sledijo varnostni politiki gesel na podlagi priporočil in standardov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: privilegirani uporabnik, geslo, informacijski sistem, informacijska varnost, identifikacija, avtentikacija
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 1155; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

6.
Zavedanje domačih uporabnikov v Sloveniji o varnostnih grožnjah pri uporabi domačega računalnika
Uroš Urbas, 2018

Opis: Sodobno gospodarstvo in industrija sta postala odvisna od informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij. Podjetja brez informacijsko podprtega poslovanja dandanes ne morejo več delovati v globalnem svetu. Kibernetska varnost zato postaja glavni problem, izziv. Podjetja, predvsem večja, se tega že dobro zavedajo in vsako leto vlagajo vse več sredstev za zagotavljanje kibernetske varnosti. Kako pa se tega problema lotevajo domači uporabniki v Sloveniji? Ali se zavedajo vseh pasti, imajo dovolj znanja s tega področja, kakšne ukrepe sprejemajo za zaščito in varno uporabo domačega računalnika? Da bi prišli do teh spoznanj, smo v magistrski nalogi najprej izvedli raziskavo z izvajanjem intervjujev, na podlagi le-teh pa oblikovali anketni vprašalnik.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kibernetska varnost, kibernetski kriminal, domači uporabnik, domači računalnik, zavedanje, tveganje
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 1255; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

7.
Vpliv uporabniške izkušnje pri SCADA proizvodnih sistemih
Matej Redling, 2020

Opis: Magistrska naloga predstavlja raziskovanje vpliva uporabniške izkušnje na SCADA sisteme v procesni proizvodnji. Po ugotavljanju kriterijev za dober SCADA sistem in dobro uporabniško izkušnjo smo skozi pregled kritične literature in empirično raziskavo odgovorili na raziskovalni vprašanji in preverili postavljeni hipotezi o dodani vrednosti implementacije oblikovanja uporabniške izkušnje v proces nastajanja in uporabe SCADA sistemov. Pri kriterijih za dobro uporabniško izkušnjo smo odkrili, kako pomembna sta prisostvovanje uporabnika v fazah nastajanja sistema ter način podajanja informacij. Pomemben kriterij za dober SCADA sistem je shranjevanje in nadaljnja manipulacija podatkov. Z ugotovitvami in odgovori na raziskovalni vprašanji smo potrdili hipotezo, da ima uporabniška izkušnja pomemben vpliv na uporabo SCADA sistema v proizvodnem procesu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: uporabniška izkušnja, SCADA, uporabnik, proces, proizvodnja
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (695,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh