1. Evropska sredstva in Ministrstvo za notranje zadeveSimona Gerjevič, 2016 Opis: Leta 2004 je Slovenija postala del zgodbe združevanja, solidarnosti, skupnih politik na različnih področjih ter si z vstopom, kot ena izmed držav članic Evropske unije, zagotovila lažji in hitrejši razvoj. V letu 2015 se je Slovenija kot tudi druge evropske države soočila z velikim migrantskim valom. Če ne bi bile deležne solidarnosti na ravni EU, bi bil položaj veliko težji. Veliko dejavnikov, da se razvijamo in da smo se sposobni ubraniti pred različnimi tveganji, ki bi nas lahko ogrozila, je vzporedno povezanih tudi z našimi sposobnostmi in dejstvom, ali smo toliko osveščeni in ali se zavedamo, da denar v proračun Evropske unije ne samo vplačujemo, ampak smo ga sposobni pripeljati nazaj v državni proračun. Ministrstvo za notranje zadeve je vse od leta 1999 dejavno na področju prejemanja pomoči in črpanja EU sredstev, kar je prispevalo k razbremenitvi državnega proračuna kot tudi k dvigu standardov na različnih ravneh delovanja. Izvrševanje proračuna, tako proračuna Republike Slovenije kot tudi proračuna EU, mora potekati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, preprečiti je treba vsa finančna tveganja, kar pomeni, da mora biti vzpostavljen in zagotovljen uspešen in učinkovit sistem notranje kontrole. Zaščita finančnih interesov Evropske unije se začne in konča tudi v ustrezni organizacijski strukturi finančnega upravljanja in finančne kontrole vseh virov EU sredstev, ki v nadaljevanju lahko zagotovijo pravilno in smotrno porabo sredstev. Znaten del sredstev iz proračuna EU je namenskih in jih država lahko črpa le na podlagi projektov, ki jih odobri Evropska komisija. Ministrstvo za notranje zadeve finančnih sredstev iz evropskega proračuna ne prejema samodejno, temveč je višina prejetih sredstev odvisna od kvalitetno pripravljenih programov oz. projektov ter ne nazadnje tudi uspešne vsebinske in finančne implementacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: finančno upravljanje, državni proračun, evropska sredstva, nadzor, Ministrstvo za notranje zadeve, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3894; Prenosov: 175
 Celotno besedilo (2,11 MB) |
2. |
3. Analiza neprekinjenega poslovanja sistema zaščite kritične infrastrukture v Republiki SlovenijiAndreja Marinčič, 2017 Opis: V času svojega študija na FDV se je v luči vedno večjih in kompleksnejših varnostnih odklonov
začelo obdobje raziskovanja in uveljavljanja krovnega pomena sistema zaščite evropske kritične
infrastrukture in kritične infrastrukture posameznih držav. V današnjem času smo namreč priča
vplivu raznovrstnih sprememb in varnostnih izzivov, ki terjajo odzive akademskih krogov,
poslovne in politične mednarodne skupnosti, še posebej organov EU, ki z varnostno politiko
krojijo in usmerjajo v obvladovanje ranljivosti, ogroženosti in varnostnih tveganj v sistemu
kritične infrastrukture. Odgovorne institucije na evropski ravni in ravni posameznih držav se
namreč vse bolj zavedajo, da lahko ima destabilizacija ene same kritične infrastrukture trajne
negativne posledice znotraj kot tudi zunaj njenih meja. Zaradi kompleksne narave sistema zaščite
kritične infrastrukture se je večina držav, tudi Slovenija, nekako izogibala vzpostavitvi nekega
pravnega okvira, ki bi jasno definiral državni sistem KI, subjekte odgovornosti ter proces odločanja
pred, med in po kriznem dogodku. Primarno govorimo o zagotavljanju strateško-operativnega
delovanja posamezne kritične infrastrukture, ki je jasno in natančno definirana skozi holistično
metodologijo zagotavljanja varnostne odpornosti. Upravljanje raznovrstnih groženj omogoča
samo integriran pristop, ne samo države, temveč tudi poslovnega sektorja kot celotne družbene
kulture. Tako kot vsaka organizacija mora tudi posamezna kritična infrastruktura za kakovostno
in učinkovito varnostno odpornost vzpostaviti metodologijo neprekinjenega poslovanja. Dandanes
obstaja mednarodni standardiziran pristop neprekinjenega poslovanja, imenovan ISO 22301:2014.
S pomočjo tega standarda najprej definiramo strateško zunanje in notranje okolje posamezne
kritične infrastrukture, sledijo analiza tveganj in učinkov ter načrt neprekinjenega poslovanja pred,
med in po krizi. Najbolj pomembno je, da morajo odgovorni za zaščito posamezne KI nenehno
posodabljati načrt neprekinjenega poslovanja in ga preverjati preko raznovrstnih namišljenih
scenarijev potencialnih varnostnih odklonov. S pomočjo celostne metodologije neprekinjenega
poslovanja lahko znotraj posamezne KI in celotnega sistema državne KI dosežemo najvišjo raven
varnostne odpornosti. Seveda v času posameznih faz, načrtovanja, izvedbe, preverjanja in
nadgradnje upoštevamo medsebojne odvisnosti in povezave, zasebne lastniške strukture in vse
ostale krovne elemente, ki vplivajo na uspešno upravljanje v času varnostnega »mirovanja« kot v
času med in po kriznem dogodku. Zaščita kritične infrastrukture predstavlja imperativen element
zagotavljanja minimalnih pogojev za politično in ekonomsko delovanje celotne družbene
dinamike, ki ga lahko dosežemo z uspešno vpeljavo metodologije neprekinjenega poslovanja po
ISO 22301. Ali obstaja takšno prepričanje tudi znotraj nosilcev in odgovornih za neprekinjeno
delovanje kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji? To vprašanje je bilo povod za nastanek
pričujočega magistrskega dela, ki naj prispeva k spoznavanju, da je vzpostavljanje neprekinjenega
poslovanja slehernega sektorja kritične infrastrukture koristen pripomoček za oblikovanje
varnostnih politik in integralnih varnostnih sistemov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neprekinjenost poslovanja, sistem zaščite kritične infrastrukture, upravljanje s
tveganji, grožnje, poslovna »odpornost«, holističen pristop.
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 3827; Prenosov: 264
Celotno besedilo (3,41 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
