1. Meje odločanja po prostem preudarku - primer nošenja orožja : diplomsko deloJernej Smolej, 2021, diplomsko delo Opis: Upravno pravo je pravno področje, ki je v moderni oz. sodobni državi nepogrešljivo. Predstavlja standard vsake civilizirane družbe. Njegov namen je usklajevanje javnega in zasebnega interesa, zato ga je vredno obravnavati kot stičišče med interesom družbe in interesom posameznika. Pomemben segment upravnega prava je upravni postopek. Njegova procesna narava nam omogoča, da skozi proces pravil in načel dosežemo ravnotežje med javnim in zasebnim interesom. Hkrati upravni postopek preprečuje arbitrarnost in ščiti pravice strank. Upravni organ je v upravnem postopku zavezan k strogi uporabi načel, na katerih upravni postopek temelji. V upravnem postopku je moč zaslediti pojem diskrecijske pravice. Njena posebnost je, da ne gre za pravico posameznika, temveč za pravico upravnega organa. Na podlagi diskrecijske pravice lahko organ odloča med več zakonsko določenimi možnostmi. Gre za možnosti, ki so pravilne, upravni organ pa izbere tisto, ki je najustreznejša. Pooblastilo za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ima organ v samem zakonu oz. podzakonskem aktu. V kolikor mu zakon ali podzakonski akt takšnega pooblastila ne določata izrecno, upravni organ ne sme odločati diskrecijsko. Na podlagi omenjene pravice upravni organ odloča pri izdaji orožne listine posamezniku. Gre za proces, kjer posameznik odda vlogo za pridobitev orožnega lista. Na podlagi predloženih, zakonsko veljavnih dokazov, ki jih mora predložiti posameznik ob oddaji vloge, upravni organ sprejme svojo odločitev. Ključne besede: upravno pravo, upravni postopek, upravni organ, diskrecijska pravica, orožna listina Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 1264; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,75 MB) |
2. Koncesijski akt in pogodba : diplomska nalogaMatevž Gulič, 2009, diplomsko delo Ključne besede: Pogodbeno pravo, Javno pravo, obligacijsko pravo, upravno pravo, koncesijski akt, koncesijska pogodba, igre na srečo, Zakon o javno zasebnem partnerstvu, ZJZP Objavljeno v ReVIS: 21.05.2019; Ogledov: 2650; Prenosov: 102
Celotno besedilo (673,40 KB) |
3. |
4. Diskrecija v upravnem odločanju pri izdaji orožne listine : diplomsko deloMartin Hrastnik, 2017, diplomsko delo Opis: Materialno upravno pravo določa pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki se uveljavljajo v upravnem postopku. Pomembna značilnost upravnega postopka je, da morajo organi, ki vodijo upravni postopek in odločajo v konkretnih upravnih zadevah, sočasno varovati tako javni interes kot tudi pravice posameznikov %strank oziroma fizičnih oseb in različnih pravnih subjektov. Upravni postopek je presečišče, ki naj zagotovi, da sta javni interes in zasebni interes uravnotežena. Vsak upravni postopek mora upravni organ voditi skladno s temeljnimi načeli in pravnimi pravili splošnega upravnega postopka, ki predstavljajo minimalne procesne standarde. Osrednje mesto med temeljnimi načeli ima načelo zakonitosti, ki določa, da morajo upravni organi o konkretnih pravicah in obveznostih posameznikov odločati na podlagi ustave in zakonov. Načelo zakonitosti vpliva na nastanek in razvoj pravno vezanih odločb. Pravno vezana odločba je tista, za katero je zakon ali predpis, ki temelji na zakonu, že vnaprej določil, kakšna mora biti vsebina odločbe glede na ugotovljeno dejansko stanje. V posameznih primerih iz materialnih upravnih predpisov izhaja, da je zakonodajalec upravni organ pooblastil, da o upravni zadevi diskrecijsko odloči. Upravni organ pri diskrecijskem odločanju ni pravno nevezan.Upravna odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, ki izhaja iz določb zakona. Diskrecijska pravica upravnemu organu omogoča, da glede na ugotovljeno dejansko stanje izbere med več pravno mogočimi odločitvami tisto, ki je, ob upoštevanju javnega interesa, najbolj ustrezna. S primerom diskrecijskega odločanja se srečamo v postopku izdaje orožne listine, ko vlagatelj zahteve navede, da orožje potrebuje zaradi ogrožene osebne varnosti. Ker iz zakona ne izhaja vsebinska konkretizacija "ogrožanje osebne varnosti", mora stranka v vlogi navesti dokaze, iz katerih izhaja, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev svoje varnosti potreboval varnostno orožje. Upravni organ nato skrbno pretehta vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj v skladu s pravili upravnega postopka in diskrecijsko odloči o upravičenosti do varnostnega orožja. V primeru, da organ zavrne vlogo za izdajo orožne listine, ima vlagatelj možnost uveljaviti presojo zakonitosti diskrecijskega odločanja v obliki upravnega nadzora in sodnega nadzora. Ključne besede: upravno pravo, upravni postopek, načelo zakonitosti, javni interes, diskrecija, orožna listina Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 5678; Prenosov: 280
Celotno besedilo (665,40 KB) |
5. |
6. |
7. Pravno varstvo odločanja v razumnih rokih v upravnih zadevah : doktorska disertacijaTina Sever, 2014, doktorska disertacija Ključne besede: razumen rok, pravna sredstva, ustavno pravo, upravno pravo, upravni postopek, javni interes, zakonitost, učinkovitost, disertacije Objavljeno v ReVIS: 14.12.2017; Ogledov: 4085; Prenosov: 6 |
8. |
9. |
10. |