Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Ustavnopravno varstvo zakonske zveze in družine
Saša Golob Hodnik, 2016

Opis: Zakonska zveza in družina sta pomembna instituta, ki ju pravno varuje Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, visoke standarde pa opredeljuje tudi pravo Evropske unije. Družina je najbolj naravna in osnovna ter hkrati tudi najbolj ranljiva življenjska skupnost, zaradi česar morajo biti ukrepi države glede družinskega življenja ustrezni, da ne presežejo namena, ki mu sledijo. Država mora predpisati in izvajati le smotrne ukrepe, ki so v življenjskih situacijah pričakovani in hkrati opravičljivi. Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost in istospolna partnerska skupnost so prav tako izredno občutljive življenjske skupnosti, ki jih med seboj kreirajo odrasli, pogosto pa so vezane tudi na družinsko življenje. Zunajzakonska skupnost postaja vedno pogostejša oblika partnerske skupnosti, saj se partnerji redkeje odločajo za sklenitev zakonske zveze. Zunajzakonska skupnost prinaša pod določenimi pogoji enake pravne posledice za partnerja, nekatere pa so pridržane izrecno za zakonca. Vedno pogostejša oblika je tudi istospolna partnerska skupnost, ki pravno ni izenačena z različnospolno skupnostjo in vzbuja srdite razprave med strokovno in laično javnostjo. Po večletnih poskusih spremembe zakonodaje je bil letos sprejet Zakon o partnerski zvezi, ki se bo začel uporabljati februarja 2017 in za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Pomembno za družino in zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in istospolno partnersko skupnost je tudi mednarodno pravno varstvo, ki ima s svojimi obsodbami držav članic veliko moč vpliva na nacionalne zakonodaje. Magistrsko delo nudi celovit pregled slovenske in evropske zakonodaje ter sodne prakse, ki je odsev trenutnih aktualnih družbenih razmer in pokaže morebitne potrebe po spreminjanju predpisov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, istospolna partnerska skupnost, Ustava Republike Slovenije, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1587; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (863,62 KB)

2.
Primerjava ureditve zakonodajnega referenduma po Ustavi RS 1991 in po ustavnem zakonu 2013
Sandra Murgić, 2016

Opis: Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1392; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (721,47 KB)

3.
Pravica do demonstracij
Nastja Rajbar Rizman, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do demonstracij, omejitve, Ustava RS
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 969; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
5.
Društvo - kot nevladna organizacija
Metka Domanjko, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: društvo, neprofitna organizacija, Ustava RS, zadovoljevanje potreb
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 1049; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (835,93 KB)

6.
Suverenost države v Evropski uniji
Matjaž Napast, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, Država, Ustava, zgodovina
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 1702; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

7.
Učinkovitost dela varuha človekovih pravic
Maša Miklavčič, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustava, varuh človekovih pravic, pristojnosti, kršitev, omejevanje
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 1150; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
9.
Ustava - vrhovni akt države
Mia Stanimirović, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustava, ustavnost, pravzori ustav, sodobne ustave
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 919; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (930,06 KB)

10.
Ustavna zgodovina Slovenije
Anja Majcen, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zgodovina, pravo, ustava, Habsburška monarhija, Jugoslavija, Temeljna ustavna listina, Slovenija
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 1040; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh