Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ustavnopravni vidiki obdavčenja zemljišč
Danilo Španbauer, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustavno pravo, davki, nepremčnine
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 666; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

2.
Ustavna presoja mednarodnih pogodb
Barbara Varezič, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodne pogodbe, ustavno pravo, Ustava, ustavna presoja, Ustavno sodišče, pravna država, načelo delitve oblasti
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 948; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (684,90 KB)

3.
4.
5.
6.
Moč ustavnosodnih odločb v sistemu delitve oblasti
Teja Ljubič, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ustavno sodišče, delitev oblasti, pravo, odločbe
Objavljeno: 30.07.2018; Ogledov: 423; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (875,94 KB)

7.
8.
Ustavne ureditve nepriznanih držav na območju bivše Sovjetske zveze
Miran Košpenda, 2018

Opis: Na območju bivše Sovjetske zveze trenutno obstaja šest nepriznanih držav. Teh entitet ni moč najti na uradnih zemljevidih, a kljub temu izkazujejo večino lastnosti običajnih držav. Njihov položaj zaznamuje odsotnost mednarodnega priznanja in s tem izključenost iz mednarodnega prava. Vse obravnavane nepriznane države so sprejele ustave in s tem vzpostavile nacionalne pravne rede. Večina akademskih raziskav nepriznane države obravnava z vidika geopolitike, varnostnih groženj in širših mednarodnih odnosov. To magistrsko delo razišče in primerja ustavne ureditve Pridnjestrske moldavske republike, Republike Gorski Karabah, Republike Abhazije, Republike Južne Osetije, Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk. Primerjalna analiza ugotavlja, da ustave nepriznanih držav formalnopravno vključujejo ustrezno varstvo človekovih pravic, ki ni bolj omejeno kot v drugih evropskih ustavah. Podrobnejši pregled ustavnih določb v zvezi z zakonodajno in izvršno oblastjo pokaže na demokratični deficit zaradi izrazito podrejene ustavne vloge parlamentov. Izpostavljene so tudi razne ustavne določbe, ki odražajo položaj nepriznanih držav v sodobnem svetu. Kljub navidezni homogenosti de facto držav, ki so večinoma nastale v primerljivem obdobju, na enakem prostoru in se soočajo z enakimi izzivi, raziskava utemelji heterogenost nepriznanih držav in njihovih ustavnih ureditev. Primerjava stopnje podobnosti med ustavami temelji na stotih primerjalnih elementih in pokaže, da je vrednost primerjalnega indeksa med najbolj različnima ustavama 46/100, med najbolj podobnima pa 91/100. Ustave nepriznanih držav tako težko predstavljajo enotno skupino. Ustava Republike Gorski Karabah izstopa in je najbolj različna od ostalih, praktično identični sta ustavi obeh ljudskih republik, prav tako pa večja stopnja podobnosti velja med ustavami Pridnjestrske moldavske republike, Republike Abhazije in Republike Južne Osetije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepriznane države, ustavne ureditve, Sovjetska zveza, človekove pravice, ustave, ustavno primerjalno pravo, ustavno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 414; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

9.
Varstvo okolja v ustavnih ureditvah
Nika Vogrinčič, 2017

Opis: Razlogov, zakaj je varstvo okolja pomembno, je veliko. Ne vpliva le na stanje naše okolice, ampak tudi na zdravje in dobro počutje. Glede na to, da v državi med pravnimi viri najvišje hierarhično mesto zaseda ustava, je prav, da vsebuje vsaj temeljno varstvo okolja in s tem pokaže, da država upošteva in varuje stanje svojega okolja ter s tem vsaj malo omeji samovoljno razpolaganje z njim in prekomerno onesnaževanje. Ravno onesnaževanje in prekomerna raba virov danes v svetu povzročata največ težav. Število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje količina odpadkov, življenjski prostor in prostor za odlaganje odpadkov pa se krčita. Prvo ustavno urejanje varstva okolja se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ravno v času, ko so se ljudje začeli zavedati pomena okolja in tega, da če zanj ne bodo bolje poskrbeli, v prihodnosti ne bo več primerno za zdravo življenje. Slovenija ima glede varstva okolja precej dolgo tradicijo, danes ga v ustavi ureja 72. člen. Ker je večina držav danes podvržena še nekemu dodatnemu mednarodnemu urejanju, to zagotavlja še dodatno varstvo, najbolj pa je to vidno pri državah članicah Evropske unije. Večina obravnavanih ustav je bila sprejeta v devetdesetih letih, nekatere države imajo varstvo urejeno podrobno in v več členih, nekatere v manj, spet druge ustave okolja sploh ne omenjajo, ker so mnenja, da zakonodaja na tem področju zadostuje. Najpogostejše določbe v ustavah v zvezi z okoljem so odgovornost za skrb, pravica do življenja v zdravem okolju, poudarjanje ravnovesja med okoljem, gospodarstvom in razvojem, prepoved onesnaževanja, povezava med okoljem in zdravjem, pravica do informacij o okolju in dolžnost odprave že povzročene škode. Ugotovila sem, da se ustavne ureditve na tem področju med seboj ne razlikujejo pomembno, res pa je, da se z manjšimi ekološkimi posledicami srečujejo države, ki ureditev vseeno imajo. Prav tako ob primerjavi držav, ki imajo varstvo okolja v ustavah, in tistih, ki jih nimajo, ni opaznih razlik. Prve imajo sicer še neko dodatno jamstvo, toda tudi države, ki okolje urejajo v zakonih, za njimi ne zaostajajo, njihovo okolje ni v nič slabšem stanju. Na koncu pa je dejansko stanje vedno odvisno od države in prebivalcev, saj če ti ne bodo upoštevali napisanih določb, ni pomembno, ali so te vsebovane v ustavi ali v zakonu. Obstajati mora torej prava volja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, varstvo okolja, onesnaževanje, primerjalno ustavno pravo, ustave, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 626; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (807,00 KB)

10.
Ustavni sistem Azerbajdžana
Vanessa Cilenšek, 2017

Opis: V sami osnovi se ustavni sistem Azerbajdžana lahko primerja z ostalimi evropskimi ustavnimi sistemi, vendar pa obstajajo določena odstopanja. Prvo odstopanje se kaže že v samem poteku zgodovinskih dogodkov in legi države. Zgodovinski dogodki so Azerbajdžan uvrstili pod države, ki so nekoč bile del visoko razvitih civilizacij in bile podvržene različnim ozemeljskim oblikovanjem pod poveljevanjem različnih vladarjev. Obdobje prazgodovine je pustilo na ozemlju Azerbajdžana kar nekaj dokazov, ki pričajo o prvotnih ljudstvih. Tako je jama Azykh zakladnica ostankov iz prazgodovinskega obdobja, ki kažejo na to, da so tam živela najprej primitivna ljudstva. Eden izmed dokazov je ostanek čeljusti deklice. Kasneje so se na ozemlju Azerbajdžana pojavile prve tri države, sledilo pa je obdobje vladavine Medijskega kraljestva in Sasanidskega imperija. V 90. letih je ozemlje Azerbajdžana pripadalo Sovjetski zvezi, ki je s svojo oblastjo ozemlje zaznamovala v največjem obsegu. Lenin, ki je bil eden izmed voditeljev Sovjetske zveze, je zaznamoval tamkajšnje ljudstvo z grobo in nečloveško politiko. Želja po osamosvojitvi, ki so jo Azerbajdžanci za kratek čas leta 1918 sicer tudi doživeli, je spet obrodila sadove, ko je prišlo do razpada Sovjetske zveze. Tako je leta 1995 nastopila prva ustava Azerbajdžana, katera se je že takoj zavzemala za človekove pravice in svoboščine in v tem smislu sledila evropskim ustavnim ureditvam. Poleg tega pa se njena oblast deli na tri veje, tako kot jih po načelu delitve oblasti poznamo tudi v Sloveniji - sodna, zakonodajna in izvršilna veja oblasti. Ustavni sistem Azerbajdžana ima tudi svoje lastno Ustavno sodišče, ki je ločeno od ostalih sodnih organov. Ustava Azerbajdžana pozna tudi ustavno pritožbo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustave, ustavni sistemi, primerjalno ustavno pravo, ustavna sodišča, zgodovina, Azerbajdžan, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 766; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (616,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh