1. Znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v zdravstvuBojana Agreš, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Današnji napredek in kompleksnost zdravstvene oskrbe sta povzročila resne pomanjkljivosti v kakovosti oskrbe in varnosti pacientov. Varnost pacientov in kakovost oskrbe sta globalni zahtevi, ki sta v ospredju političnih programov na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Vse pogostejša razprava o varnosti in kakovosti v zdravstvu vodi do vprašanja, ali imajo zdravstveni delavci znanje in veščine, potrebne za zaščito in izboljšanje oskrbe pacientov. Pomanjkanje znanja in veščin med zaposlenimi v zdravstvu je bilo ugotovljeno kot pomembna ovira za izboljšanje kakovosti oskrbe. Novejši dokazi celo kažejo, da zdravstveno osebje morda ni dovolj usposobljeno ali morda ni prejelo potrebnega usposabljanja za izboljšanje kakovosti in varnost pacientov, kar je pomembno dejstvo pri zagotavljanju varnosti in kakovosti v zdravstvu. Namen raziskave je proučiti znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v zdravstvu ter ugotoviti, kako ocenjujejo sedanje stanje kakovosti in varnosti v zdravstvu in na podlagi rezultatov opredeliti stopnjo varnostne kulture.
Metode: V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Kot instrument je bila uporabljena anketa, s katero je bilo ugotovljeno, kakšno je znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih organizacijah. Za namen raziskave je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil pripravljen na podlagi različnih predhodnih raziskav. Populacija v raziskavi so bile medicinske sestre v zdravstvenih organizacijah, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik. Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvenih organizacijah. Sodelovanje v anketi je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati ankete so bili prenešeni v program SPSS in analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazani grafično in tabelarno.
Rezultati: V raziskavi je bilo 100 ustrezno izpolnjenih anket. Velika večina vprašanih je pravilno opredelila kakovostno obravnavo. Največ jih ve, da nenehno izboljšanje kakovosti v zdravstvu vključuje programe usposabljanja za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Znanje medicinskih sester o kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih zavodih je dobro, saj je 92 % vprašanih pravilno opredelilo, kaj je kakovostna obravnava. Anketiranci so varnost in kakovost v njihovi organizaciji ocenili s povprečno oceno 3,85, kar priča o tem, da je kakovost in varnost dokaj dobra, vendar bi jo bilo možno precej izboljšati. Vključeni v raziskavo varnostno klimo na petstopenjski lestvici ocenjujejo z visoko oceno (4,57). V raziskavi je ugotovljeno tudi, da imajo bolj izobražene medicinske sestre v izbranih zdravstvenih organizacijah več znanja s področja kakovosti in varnosti v zdravstvenih organizacijah kot manj izobražene.
Razprava: Raziskava zagotavlja nove informacije znanja s področja kakovosti in varnosti medicinskih sester. Medicinske sestre imajo na splošno dobro znanje s tega področja. Vendar pa se moramo zavedati, da to ni dovolj za večjo varnost in zmanjšanje napak, saj je potrebno ta znanja tudi uporabiti, kar pa je lahko tematika nadaljnjega raziskovanja. Kar zadeva prakso, lahko kakovost in varnost v zdravstvu povzroči izboljšanje kakovosti oskrbe, zmanjšanje neželenih dogodkov in povečanje zadovoljstva pacientov in medicinskih sester, zmanjšanje izgorelosti medicinskih sester.
Ključne besede: kakovost, varnost, zdravstvo, varnostna kultura, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 393; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov : magistrska nalogaSimona Hotujec, 2014, magistrsko delo Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): V današnjem času se v zdravstveni dejavnosti čedalje več pozornosti namenja zmanjšanju varnostnih incidentov med zdravstveno obravnavo, saj ti predstavljajo veliko tveganje za pac iente. Pri tem ima veliko vlogo varnostna kultura v zdravstveni ustanovi. V magistrski nalogi poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na varno vedenje zaposlenih zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi. Namen: Namen in cilji raziskave so prepoznati dejavnike vpliva na varno vedenje zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi in jih povezati v model varnostne kulture na področju varnosti pacientov, ki bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri izboljševanju varnostne kulture v njihovi organizaciji. V raziskavo smo vključili zdravstveno osebje ene izmed specializiranih bolnišnic v Sloveniji. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 165 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za testiranje hipotez smo uporabili standardizirani an ketni vprašalnik organizacije AHRQ (Agency for Healthcare Research and Quality), ki meri varnostno kulturo v bolnišnicah. Podatke smo obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Re zultati raziskave so pokazali, da na varno vedenje zdravstvenega osebja vpliva jo njihova osebna pripravljenost na varno vedenje, subjektivne norme, ki se izražajo kot pričakovanja vodstva , ter samonadzor posameznika nad lastnim vedenjem, pri čemer je pomem bno, da delovno okolje zagotavlja sredstva in priložnosti za varno vedenje ter odpravlja ovire za takšno vedenje. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo definirali model varnostne kulture na področju varnosti pacientov v zdravstveni ustanovi. Organizacija: Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri oblikovanju programa varnostne kulture, saj zajema bistvene elemente vpliva na prepričanja zdravstvenega osebja glede varnosti v zdravstveni ustanovi, ki so temelj varnega vedenja. Model je za vodstvo uporaben povsod, kjer želijo vplivati na vedenje zdravstvenega osebja, zato je koristen tudi pri načrtovanju in uvajanju izboljšav na katerem koli področju, ne le na področju varnosti pacientov. Družba: Menimo, d a je model varnostne kulture na področju varnosti pacientov uporaben v prav vseh zdravstvenih ustanovah, saj se povsod soočajo s tveganjem nastanka varnostnih incidentov. Z uporabo modela bo vsaka zdravstvena ustanova lahko izboljšala varno vedenje zdravst venega osebja, zmanjšala število varnostnih incidentov in povečala varnost za paciente ter tako dvignila kakovost zdravstvenih storitev. Originalnost: V zdravstveni dejavnosti enake ali podobne raziskave o varnem vedenju zdravstvenih delavcev v okviru varn ostne kulture na področju varnosti pacientov med domačo in tujo literaturo nismo zasledili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila izvedena le na področju ene zdravstvene ustanove, na vzorcu 165 zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zanimivo bi bil o v enako raziskavo vključiti več slovenskih zdravstvenih ustanov. V prihodnosti bi bilo dobro raziskati vpliv na varno vedenje med posameznimi profili v zdravstvu, saj predpostavljamo, da med njimi obstajajo razlike.
Ključne besede: zdravstvena oskrba, varnostna kultura, varnost pacientov, varnostni incident, napake v zdravstvu, varno vedenje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1461; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prometna kultura in varnejši vozniki : magistrska nalogaOlga Ribič, 2021, magistrsko delo Opis: Šola vožnje v učnih procesih že oblikovano osebo usposobi za voznika začetnika, ki se
pogosto ne zaveda posledic neupoštevanja predpisov in nepravilne vožnje, saj z njimi ni bila
dovolj nazorno seznanjena. Ko pride do nesreče, se pogosto sprašujemo, ali so šole vožnje
naredile dovolj, da bodo prihodnji vozniki upoštevali predpise in navodila inštruktorjev,
predavateljev tudi po opravljenem vozniškem izpitu. Torej, ali je šola vožnje kandidata
pravilno usmerjala. Da bi lahko dobili uspešne voznike, je treba oblikovati primerno
prometno-varnostno kulturo v družbi. Kljub temu da se ljudje med seboj razlikujemo, je
temelj družb, ki imajo nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, izoblikovana
prometno-varnostna kultura.
V nalogi smo analizirali možnosti za izboljšanje učinkovitosti učnih procesov v šolah vožnje,
predvsem z vidika privzgojenih osebnostnih lastnosti, ki bi bile temelj varnih in kulturnih
voznikov. Ugotoviti smo želeli s katerimi metodami in postopki bi lahko šole vožnje uspešno
vplivale na zavedanje prihodnjih voznikov o pomenu ustrezne varnostne kulture v prometu.
Cilj je ugotoviti ali imajo mladi vozniki sploh razvite osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo
varno vožnjo ter ali bi lahko s primerno vzgojo v šolah vožnje povečali slovensko prometno-varnostno kulturo nevarnih voznikov.
Pri tem smo si pomagali s kombinacijo deskriptivnega in analitičnega pristopa. V analitičnem
delu naloge smo tako s pomočjo spletne ankete med slovenskim prebivalstvom analizirali
mnenje anketirancev o stanju prometne kulture pri nas in o možnostih izboljšav. Prav tako
smo predstavili nekatere primere dobre prakse iz tujine. Na osnovi opravljenega dela
ugotavljamo, da bi lahko s primerno vzgojo in izobraževanjem prihodnjih voznikov
prometno-varnostno kulturo v Sloveniji izboljšali. V nalogi smo skozi odgovore na
raziskovalna vprašanja dokazali, da je to mogoče.
Ključne besede: vozniki, sposobnosti, čustva, osebnost, prometno-varnostna kultura, prometna varnost, šola vožnje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1444; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,34 MB) |
4. |
5. |
6. Informacijska varnostna kultura uporabnikov Facebooka : diplomska nalogaNadja Zoran, 2015, diplomsko delo Opis: Uporaba Facebooka je zelo razširjena in hkrati lahko tudi zelo nevarna. Facebook je prav zaradi svoje priljubljenosti pogosto tarča napadalcev. Poleg zavedanja, da nevarnosti obstajajo, je pomembno predvsem tudi to, kako se uporabniki v resnici vedejo. Facebook je sicer brezplačen, vendar se na njem trguje z našimi podatki. Sami moramo vedeti, kaj na Facebooku lahko počnemo in kaj je bolje, da ne. Dejstvo je, da se vedno večji del družabnega življenja posameznika odvija v virtualnem svetu, ki poleg vseh prednosti prinaša tudi zelo veliko nevarnosti. Razkorak med znanjem in zavedanjem uporabnika ter dejanskim obnašanjem in vedenjem uporabnika nam ponazori oceno informacijske varnostne kulture. Predpostavljali smo, da je stopnja varnosti v segmentu znanja in zavedanja višja od stopnje segmenta obnašanja in vedenja. To smo s pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli, lahko potrdili. Opazna je torej razlika med tem, da uporabniki Facebooka vedo, kako je potrebno varno ravnati, vendar ne ravnajo tako.
Ključne besede: socialna omrežja, Facebook, informacijsko-varnostna kultura, varnost, obnašanje, vedenje, znanje, zavedanje
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2018; Ogledov: 3426; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,51 MB) |
7. Informacijska varnostna kultura uporabnikov nelegalne programske opreme : diplomska nalogaSimon Šašek, 2015, diplomsko delo Opis: Programska oprema je sestavni del računalniških sistemov. Uporabnikom omogoča izvajanje raznovrstnih avtomatiziranih postopkov in s tem zadovoljuje njihove potrebe. V svetu programske opreme najdemo veliko dobrega, žal pa tudi slabega. Kljub veliki ponudbi licenčne, brezplačne in odprtokodne programske opreme obstaja tudi precej nelegalne. Ta je znana po tem, da ni pridobljena in uporabljena na legalen način. Njena uporaba lahko prinese nekatere nepričakovane in neprijetne posledice, ki se jim lahko izognemo le s premišljeno uporabo. Poučiti se moramo o varni uporabi takšne programske opreme in se skladno s tem tudi obnašati. V diplomski nalogi smo proučevali informacijsko varnostno kulturo uporabnikov nelegalne programske opreme. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen je razkorak med znanjem uporabnikov in njihovim ravnanjem pri stiku z nelegalno programsko opremo. Ugotovili smo, da se večina ljudi, ki uporablja nelegalno programsko opremo, ne vede varno. Na podlagi rezultatov žal ne moremo trditi, da se večina ljudi zaveda nevarnosti nelegalne programske opreme.
Ključne besede: informacijska varnostna kultura, nelegalna programska oprema, znanje, zavedanje, vedenje
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2018; Ogledov: 3340; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,11 MB) |
8. Stopnja varnosti uporabe spletnega bančništva na Dolenjskem in v Beli Krajini : diplomska nalogaTomaž Perko, 2014, diplomsko delo Opis: Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije v današnji družbi postavlja nove in nove meje, ki nam v veliki meri poenostavijo in olajšajo življenje. Med tako lagodje štejemo tudi spletno bančništvo, ki nam omogoča oddaljen dostop do svojega finančnega premoženja na transakcijskem računu. Vendar razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije, tako kot vsaka druga stvar, s seboj prinaša temno plat. Napadalci so se pričeli zavedati, da oddaljen dostop do finančnega premoženja žrtve lahko močno oteži njihovo identifikacijo. Posledično jih je težko odkriti, zaradi česar so s svojim znanjem in psihološkimi spretnostmi pričeli neusmiljen pohod do potencialnih žrtev. Takšni napadi iz dneva v dan naraščajo, česar se zavedajo razvijalci tehničnih rešitev, ponudniki različnih spletnih storitev in uporabniki. Veliko raziskav je pokazalo, da so slednji najbolj kritični pri zagotavljanju varnosti. Tako nam uporabnikovo znanje in posledično vedenje pokaže stopnjo vzpostavljene varnosti.
Ključne besede: spletno bančništvo, informacijsko varnostna kultura, stopnja varnosti, finančno premoženje, napadalci, žrtve, identifikacija
Objavljeno v ReVIS: 10.08.2018; Ogledov: 3089; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,27 MB) |
9. |
10. |
