1. Zelena prestolnica Evrope : primerjava prestolnice Ljubljana in prestolnice TalinJasna Dedivanović Bubanja, 2025, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu obravnavam pereče tematike, s katerimi se v današnjem času soočajo evropske prestolnice. Dejstvo je, da je ena izmed glavnih problematik v evropskih prestolnicah visoko onesnaževanje okolja, druga velika problematika pa je vedno večji pretok ljudi znotraj evropskih držav, kar posledično pomeni veliko stanovanjsko stisko, ne le za prebivalce prestolnic, temveč tudi za ljudi, ki v slednje prihajajo za daljše časovno obdobje. Da bi se v evropskem prostoru predstavljena problematika zmanjšala do te meje, da bo življenje v prestolnicah prijetnejše in bolj kakovostno, se je na pobudo župana glavnega mesta Estonije – prestolnice Talin, gospoda Jürija Ratasa, v letu 2006 oblikoval projekt Zelena prestolnica Evrope. Vsebina projekta opisuje, da lahko pri projektu sodelujejo le tiste prestolnice, ki pri ključnih dejavnikih, pomembnih za izboljšavo evropskega prostora dosegajo rezultate z visokimi okoljskimi standardi, odgovornemu in okolju prijaznemu delovanju, skrbijo za zelene površine in naklonjenosti trajnostnemu razvoju. Prestolnica Ljubljana je laskavi naziv prejela v letu 2016, zato sem v magistrskem delu predstavila dosežke, izboljšave, smernice ter strategijo, ki jo je na natečaju predstavila. Zaradi bolj objektivnega vpogleda v projekt sem naredila primerjavo z estonsko prestolnico Talin, dobitnico naziva v letu 2023. Posebni poglavji se dotikata okoljske politike in varstva okolja v celotnem evropskem prostoru in obeh prestolnicah, ter velik pretok migrantov iz drugih evropskih ter tretjih držav. V tem delu sem se poglobila na mnenja meščanov obeh prestolnic. Zato so bila raziskovalna vprašanja vsebinsko oblikovana v smeri, da pridobim njihova opažanja za kakovostno in udobno življenje v obeh prestolnicah, kar je v rezultatih raziskave tudi predstavljeno. V zaključku magistrskega dela sem izpostavila nekatere prednosti in predvsem slabosti dobljenega naziva ter podala možna priporočila za prestolnici. Ključne besede: projekt Zelena prestolnica Evrope, prestolnici Ljubljana in Talin, trajnostni razvoj, okoljska politika, varstvo okolja, migracija, zelena območja, stanovanjska problematika, inovativnost Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 454; Prenosov: 25
Celotno besedilo (720,74 KB) |
2. Pravica do zdravega življenjskega okolja v kontekstu Evropske konvencije o človekovih pravicah : magistrsko deloŠpela Zagorc, 2024, magistrsko delo Opis: Čeprav več kot 150 držav priznava pravico do zdravega okolja v svojih nacionalnih ustavah, pa avtonomne, svetovno priznane človekove pravice do življenja v zdravem okolju ni. Namen magistrskega dela je umestitev pravice do zdravega življenjskega okolja v regionalno okolje, v katerem deluje Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP). Magistrsko delo vsebuje več ciljev, in sicer analizo EKČP in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v povezavi z (zdravim) življenjskim okoljem in pravicami posameznikov, prikaz ozelenitve obstoječih človekovih pravic, ki izhajajo iz EKČP, formuliranje in analizo vsebinskega in procesnega vidika pravice do zdravega življenjskega okolja po EKČP, opredelitev dejavnikov, ki zagotavljajo učinkovito uveljavljanje in zaščito pravice do zdravega življenjskega okolja, kot ti izhajajo iz sodne prakse ESČP, in analizo mednarodnih instrumentov s področja človekovih pravic, ki so upoštevani na področju varstva okolja in prava EU. Za dosego ciljev magistrskega dela in podajanja odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji so uporabljene metoda deskripcije preko generalizacije in specializacije, faktorska analiza, metodi logične analize in sinteze ter metoda deduktivnega sklepanja in metoda dokazovanja preko študije mednarodnih institutov, zakonodaje EU in sodne prakse sodišča ESČP kot tudi študije domače in tuje literature kot teoretične podlage izvedeni študiji in podanim rezultatom. Rezultati izvedene študije prikažejo ozelenitev obstoječih človekovih pravic, ki so že priznane po EKČP, upoštevaje sodno prakso ESČP, določbe mednarodnih instrumentov Združenih narodov in prava EU ter konceptualni model pravice do zdravega življenjskega okolja preko vsebinskega in procesnega vidika, ki implicitno izhaja iz EKČP in sodne prakse ESČP. Rezultati so uporabni za nadaljnje raziskave v znanosti, za osveščanje stroke, predvsem pa za posameznike pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo v prizadevanju za mirno in zdravo okolje, s čimer se prispeva h krepitvi tako zaščite okolja kot tudi pravic posameznikov v zvezi z obravnavano tematiko na nacionalni ravni. Ključne besede: pravica do zdravega življenjskega okolja, varstvo človekovih pravic, EKČP, ESČP, sodna praksa Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 439; Prenosov: 0 |
3. Skrbni pregled varstva človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah največjih gospodarskih družb : primer nemškega zakona o dobavnih verigahJernej Letnar Černič, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Države in gospodarske družbe nosijo negativne in pozitivne obveznosti za varstvo človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Pozitivne obveznosti gospodarskih družb se nanašajo tudi na opredelitev, spremljanje, nadzor in sprejemanje ukrepov za varstvo človekovih pravic in okolja v njihovih dobavnih verig. Ker je globalno gospodarstvo prepleteno na več ravneh, se zato pojavljajo številni izzivi za učinkovito zagotavljanje človekovega dostojanstva. Nekatere evropske države so v zadnjih letih sprejele domače zakone, ki določajo obveznost izvajanja skrbnega pregleda okolja in varstva okolja v dobavnih verigah gospodarskih družb. Med njimi izstopa nemški zakon o dobavnih verigah, ki predstavlja enega od modelov za oblikovanje skrbnega pregleda varstva človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah največjih gospodarskih družb. Pričujoči prispevek zato obravnava njegove temeljne pojme ter izpostavlja prednosti in nekatere pomanjkljivosti. Ključne besede: varstvo človekovih pravic, varstvo okolja, gospodarstvo, skrbni pregled, dobavne verige, zakoni Objavljeno v ReVIS: 31.01.2025; Ogledov: 749; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,69 MB) |
4. Pravna narava evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v Sloveniji : magistrsko deloLea Čejvanovič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika pravne narave evropskega zelenega dogovora in njegovega uresničevanja v Sloveniji. Magistrsko delo predstavlja podnebne spremembe skozi zgodovino ter kako se je mednarodno začelo pravno varovati okolje. Predstavljen je tudi zgodovinski razvoj mednarodnega varstva okolja. Magistrsko delo obravnava varstvo okolja v Evropski uniji, predstavlja evropsko okoljsko politiko, njeno pravno podlago, načela, nastanek in razvoj. Analiziran je evropski zeleni dogovor, in sicer njegova pravna ureditev v okviru EU, vse glavne direktive in uredbe, ki so nastale v povezavi z evropskim zelenim dogovorom, ter v okviru tega predstavljena nova evropska podnebna pravila. Predstavljena je tudi Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter zakonodaja za obnovo narave. Predstavljen je sveženj "Pripravljeni na 55", pravno varstvo evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v praksi, izzivi in problemi, s katerimi se srečujemo v praksi, ter kako uspešno ali neuspešno Evropska unija sledi tem postavljenim ciljem. Raziskana je slovenska nacionalna zakonodaja s področja varstva okolja ter Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije. Predstavljena je tudi prihodnost evropskega zelenega dogovora in možne rešitve pred podnebnimi spremembami ter kako se države po vsem svetu globalno najbolje soočajo s podnebnimi spremembami. Ključne besede: evropski zeleni dogovor, pravo varstvo okolja, podnebne spremembe, Slovenija, Evropska unija Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 633; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,03 MB) |
5. Dojemanje vplivov jedrskega objekta na okolje : magistrska nalogaMateja Tomažin, 2023, magistrsko delo Ključne besede: okolje, vplivi, jedrski objekti, varstvo okolja, energija, ISO 14001, NEK, Nuklearna elektrarna Krško, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 10.11.2023; Ogledov: 1456; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,10 MB) |
6. Ekološki vidik zasebne lastnine : magistrsko deloMatic Rijavec, 2021, magistrsko delo Opis: Družba se vse bolj zaveda pomena varovanja okolja, kar vodi do novih okoljskih zakonov in omejitev. Na drugi strani imamo zasebno lastnino, varovanje katere je prav tako izrednega pomena za razvito in demokratično družbo. Različne države imajo različno stopnjo varovanja pravice do zasebne lastnine ter različno stopnjo skrbi za okolje. Najvišje na lestvici so evropske države, najnižje pa države v razvoju oziroma države z bolj avtokratičnim političnim sistemom. Niti dajanje absolutne prednosti varovanju zasebne lastnine pred varovanjem okolja niti obratno v nobenem pogledu ni razumna rešitev in vodi do problemov v delovanju družbe. Magistrsko delo se osredotoča na korelacijo med pravico do zasebne lastnine in omejitve v smislu ekološke funkcije lastnine. Pri raziskovanju so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: opisna metoda, zgodovinska metoda, metoda analize in primerjalna metoda. Namen magistrskega dela je ugotoviti in predstaviti razmerje med okoljsko zakonodajo ter pravico do zasebne lastnine. Ključni cilji, ki jih magistrsko delo zasleduje, so: preučiti, kako je pravica do zasebne lastnine upoštevna ter zaščitena v Republiki Sloveniji in po svetu, prikazati korelacijo med varstvom zasebne lastnine in varstvom okolja ter preučiti najboljše razmerje med pravico do zasebne lastnine in varstvom okolja, kar se lahko uporabi pri načrtovanju okoljske zakonodaje, in sicer na način, ki poleg učinkovitega varstva okolja ne predstavlja škodljivih omejitev posameznikove pravice do zasebne lastnine. Omejitve raziskave so predvsem v dostopnosti pravnih virov tujih držav. Ključne besede: ekološka funkcija lastnine, pravica do zasebne lastnine, lastninska pravica, varstvo okolja, okoljsko pravo Objavljeno v ReVIS: 22.06.2021; Ogledov: 3262; Prenosov: 126
Celotno besedilo (830,06 KB) |
7. Sodelovanje javnosti pri varstvu okolja : primer fracking v PomurjuHana Splichal, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni načini, kako lahko javnost sodeluje pri varstvu okolja, vloga, ki jo imajo pri tem nevladne organizacije, ter študija primera frackinga v Pomurju. Glavni namen diplomskega dela je analiza pravnih virov, ki določajo pogoje za sodelovanje javnosti pri izdajanju okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, splošen pomen okoljske ozaveščenosti in sodelovanja javnosti za trajnostni razvoj, ugotovitev morebitnih posebnosti ter njihova pravna ureditev v Sloveniji. Posebna pozornost je posvečena delom nove protikoronske zakonodaje, kjer se ta dotika pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri okoljevarstvenih postopkih. Prav tako je analizirana sprememba v zakonu o ohranjanju narave glede pogojev za delovanje nevladnih prganizacij v javnem interesu. Diplomsko delo poskuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali je javnost dovolj vključena in upoštevana v postopkih varstva okolja. Seveda na to raziskovalno vprašanje ni enoznačnega odgovora, saj so v zakonih vse potrebne predpostavke za vključevanje javnosti ter za dostopnost informacij, vendar v praksi velikokrat niso upoštevane, še večkrat pa javnost teh možnosti niti ne izkoristi. Ključne besede: nevladne organizacije, sodelovanje javnosti, varstvo okolja, okoljska ozaveščenost, fracking Objavljeno v ReVIS: 31.12.2020; Ogledov: 2458; Prenosov: 95
Celotno besedilo (634,96 KB) |
8. Varstvo okolja v ustavnih ureditvah : diplomsko deloNika Vogrinčič, 2017, diplomsko delo Opis: Razlogov, zakaj je varstvo okolja pomembno, je veliko. Ne vpliva le na stanje naše okolice, ampak tudi na zdravje in dobro počutje. Glede na to, da v državi med pravnimi viri najvišje hierarhično mesto zaseda ustava, je prav, da vsebuje vsaj temeljno varstvo okolja in s tem pokaže, da država upošteva in varuje stanje svojega okolja ter s tem vsaj malo omeji samovoljno razpolaganje z njim in prekomerno onesnaževanje. Ravno onesnaževanje in prekomerna raba virov danes v svetu povzročata največ težav. Število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje količina odpadkov, življenjski prostor in prostor za odlaganje odpadkov pa se krčita. Prvo ustavno urejanje varstva okolja se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ravno v času, ko so se ljudje začeli zavedati pomena okolja in tega, da če zanj ne bodo bolje poskrbeli, v prihodnosti ne bo več primerno za zdravo življenje. Slovenija ima glede varstva okolja precej dolgo tradicijo, danes ga v ustavi ureja 72. člen. Ker je večina držav danes podvržena še nekemu dodatnemu mednarodnemu urejanju, to zagotavlja še dodatno varstvo, najbolj pa je to vidno pri državah članicah Evropske unije. Večina obravnavanih ustav je bila sprejeta v devetdesetih letih, nekatere države imajo varstvo urejeno podrobno in v več členih, nekatere v manj, spet druge ustave okolja sploh ne omenjajo, ker so mnenja, da zakonodaja na tem področju zadostuje. Najpogostejše določbe v ustavah v zvezi z okoljem so odgovornost za skrb, pravica do življenja v zdravem okolju, poudarjanje ravnovesja med okoljem, gospodarstvom in razvojem, prepoved onesnaževanja, povezava med okoljem in zdravjem, pravica do informacij o okolju in dolžnost odprave že povzročene škode. Ugotovila sem, da se ustavne ureditve na tem področju med seboj ne razlikujejo pomembno, res pa je, da se z manjšimi ekološkimi posledicami srečujejo države, ki ureditev vseeno imajo. Prav tako ob primerjavi držav, ki imajo varstvo okolja v ustavah, in tistih, ki jih nimajo, ni opaznih razlik. Prve imajo sicer še neko dodatno jamstvo, toda tudi države, ki okolje urejajo v zakonih, za njimi ne zaostajajo, njihovo okolje ni v nič slabšem stanju. Na koncu pa je dejansko stanje vedno odvisno od države in prebivalcev, saj če ti ne bodo upoštevali napisanih določb, ni pomembno, ali so te vsebovane v ustavi ali v zakonu. Obstajati mora torej prava volja. Ključne besede: okolje, varstvo okolja, onesnaževanje, primerjalno ustavno pravo, ustave, diplomske naloge, bolonjski program Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 4659; Prenosov: 236
Celotno besedilo (807,00 KB) |
9. Mednarodno pravno varstvo okolja : diplomsko deloLucijan Bobek, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o mednarodnem pravnem varstvu okolja oziroma kako se varuje okolje s pravnimi mehanizmi v mednarodnem pravu. Poudarek v tem delu bo na mednarodnih organizacijah in njihovi vlogi pri kreaciji mednarodnega okoljskega prava. Diplomsko delo je razdeljeno na uvod in pet poglavij. V uvodu so postavljeni cilji diplomskega dela. V prvem poglavju se dotaknem predvsem okolja, definiciji okolja, kako se uničuje, v kakšnem stanju je okolje kljub vsem okoljskim katastrofam, ki so lahko tudi posledica slabega stanja okolja. Drugo poglavje je posvečeno zgodovinskemu razvoju mednarodnega okoljskega prava, v njem tudi pojasnim, kaj sploh je disciplina mednarodnega okoljskega prava ter kronološko predstavim razvoj mednarodnih konferenc, ki je pripeljal do mednarodnega okoljskega prava, kakršnega poznamo danes. V tretjem poglavju se dotaknem načel mednarodnega okoljskega prava. Četrto poglavje je posvečeno mednarodnim organizacijam. Peto, zadnje poglavje, je namenjeno pravni ureditvi okolja znotraj prava EU. Ključne besede: varstvo okolja, onesnaženje okolja, mednarodno pravo, mednarodne organizacije, diplomske naloge, bolonjski program Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 4318; Prenosov: 208
Celotno besedilo (776,09 KB) |
10. Varstvo ogroženih živalskih vrst : magistrsko deloAdriana Šopić, 2017, magistrsko delo Opis: Tema magistrske naloge posega v aktualno problematiko varstva ogroženih živalskih vrst, saj je problem njihovega izumiranja že zelo obsežen. Čeprav je izumiranje naraven proces, znanstveni dokazi kažejo na to, da so številne človekove dejavnosti primarni dejavnik pri večini nedavnih primerih izumrtja. Z rastjo populacije so se povečali tudi človekovi posegi v naravo. Blago, kapital in storitve so postali mobilni v mednarodnem obsegu. Iskanje novih trgov, prestavljanje proizvodnje in tehnologij na nova območja, kjer so ustreznejše možnosti (nižja cena dela in kapitala), potrebe kemijske, farmacevtske in drugih industrij zahtevajo mobilnost velikih količin nevarnih snovi, s čimer se ustvarja izjemne možnosti za ekološke katastrofe. Človek je bistveno pripomogel k upadanju raznolikosti življenja z nesmotrno rabo zemljišč, spreminjanjem pokrajine s kmetijskimi in gradbenimi posegi, onesnaževanjem, podnebnimi spremembami, naseljevanjem invazivnih vrst, lovom in divjim lovom ... Vsi ti dejavniki vodijo k izumrtju na stotine živalskih vrst. Čeprav je v Sloveniji glede varstva okolja problematika zakonsko ustrezno urejena, ni pričakovanih rezultatov, saj v praksi nimamo ustrezno izobraženega kadra učinkovitega nadzora in kazenskega pregona, obenem pa premalo upoštevamo znanje in priporočila različnih strok, ki preučujejo okolje. Dejavnikom uničenja se je mogoče izogniti le z doslednim upoštevanjem zakonske ureditve ter z odgovornim in daljnovidnim upravljanjem trajnih naravnih območij. Izobraževanje in usposabljanje sta ključna elementa strategije. Poleg tega zahteva pristop celotne skupnosti. Ključne besede: varstvo okolja, ogrožene vrste, tujerodne vrste, habitati, lov, magistrske naloge, bolonjski program Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3651; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,50 MB) |