Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Ekološki vidik zasebne lastnine : magistrsko delo
Matic Rijavec, 2021, magistrsko delo

Opis: Družba se vse bolj zaveda pomena varovanja okolja, kar vodi do novih okoljskih zakonov in omejitev. Na drugi strani imamo zasebno lastnino, varovanje katere je prav tako izrednega pomena za razvito in demokratično družbo. Različne države imajo različno stopnjo varovanja pravice do zasebne lastnine ter različno stopnjo skrbi za okolje. Najvišje na lestvici so evropske države, najnižje pa države v razvoju oziroma države z bolj avtokratičnim političnim sistemom. Niti dajanje absolutne prednosti varovanju zasebne lastnine pred varovanjem okolja niti obratno v nobenem pogledu ni razumna rešitev in vodi do problemov v delovanju družbe. Magistrsko delo se osredotoča na korelacijo med pravico do zasebne lastnine in omejitve v smislu ekološke funkcije lastnine. Pri raziskovanju so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: opisna metoda, zgodovinska metoda, metoda analize in primerjalna metoda. Namen magistrskega dela je ugotoviti in predstaviti razmerje med okoljsko zakonodajo ter pravico do zasebne lastnine. Ključni cilji, ki jih magistrsko delo zasleduje, so: preučiti, kako je pravica do zasebne lastnine upoštevna ter zaščitena v Republiki Sloveniji in po svetu, prikazati korelacijo med varstvom zasebne lastnine in varstvom okolja ter preučiti najboljše razmerje med pravico do zasebne lastnine in varstvom okolja, kar se lahko uporabi pri načrtovanju okoljske zakonodaje, in sicer na način, ki poleg učinkovitega varstva okolja ne predstavlja škodljivih omejitev posameznikove pravice do zasebne lastnine. Omejitve raziskave so predvsem v dostopnosti pravnih virov tujih držav.
Ključne besede: ekološka funkcija lastnine, pravica do zasebne lastnine, lastninska pravica, varstvo okolja, okoljsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2021; Ogledov: 1853; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (830,06 KB)

3.
Sodelovanje javnosti pri varstvu okolja : primer fracking v Pomurju
Hana Splichal, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni načini, kako lahko javnost sodeluje pri varstvu okolja, vloga, ki jo imajo pri tem nevladne organizacije, ter študija primera frackinga v Pomurju. Glavni namen diplomskega dela je analiza pravnih virov, ki določajo pogoje za sodelovanje javnosti pri izdajanju okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, splošen pomen okoljske ozaveščenosti in sodelovanja javnosti za trajnostni razvoj, ugotovitev morebitnih posebnosti ter njihova pravna ureditev v Sloveniji. Posebna pozornost je posvečena delom nove protikoronske zakonodaje, kjer se ta dotika pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri okoljevarstvenih postopkih. Prav tako je analizirana sprememba v zakonu o ohranjanju narave glede pogojev za delovanje nevladnih prganizacij v javnem interesu. Diplomsko delo poskuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali je javnost dovolj vključena in upoštevana v postopkih varstva okolja. Seveda na to raziskovalno vprašanje ni enoznačnega odgovora, saj so v zakonih vse potrebne predpostavke za vključevanje javnosti ter za dostopnost informacij, vendar v praksi velikokrat niso upoštevane, še večkrat pa javnost teh možnosti niti ne izkoristi.
Ključne besede: nevladne organizacije, sodelovanje javnosti, varstvo okolja, okoljska ozaveščenost, fracking
Objavljeno v ReVIS: 31.12.2020; Ogledov: 1475; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (634,96 KB)

4.
Varstvo okolja v ustavnih ureditvah : diplomsko delo
Nika Vogrinčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Razlogov, zakaj je varstvo okolja pomembno, je veliko. Ne vpliva le na stanje naše okolice, ampak tudi na zdravje in dobro počutje. Glede na to, da v državi med pravnimi viri najvišje hierarhično mesto zaseda ustava, je prav, da vsebuje vsaj temeljno varstvo okolja in s tem pokaže, da država upošteva in varuje stanje svojega okolja ter s tem vsaj malo omeji samovoljno razpolaganje z njim in prekomerno onesnaževanje. Ravno onesnaževanje in prekomerna raba virov danes v svetu povzročata največ težav. Število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje količina odpadkov, življenjski prostor in prostor za odlaganje odpadkov pa se krčita. Prvo ustavno urejanje varstva okolja se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ravno v času, ko so se ljudje začeli zavedati pomena okolja in tega, da če zanj ne bodo bolje poskrbeli, v prihodnosti ne bo več primerno za zdravo življenje. Slovenija ima glede varstva okolja precej dolgo tradicijo, danes ga v ustavi ureja 72. člen. Ker je večina držav danes podvržena še nekemu dodatnemu mednarodnemu urejanju, to zagotavlja še dodatno varstvo, najbolj pa je to vidno pri državah članicah Evropske unije. Večina obravnavanih ustav je bila sprejeta v devetdesetih letih, nekatere države imajo varstvo urejeno podrobno in v več členih, nekatere v manj, spet druge ustave okolja sploh ne omenjajo, ker so mnenja, da zakonodaja na tem področju zadostuje. Najpogostejše določbe v ustavah v zvezi z okoljem so odgovornost za skrb, pravica do življenja v zdravem okolju, poudarjanje ravnovesja med okoljem, gospodarstvom in razvojem, prepoved onesnaževanja, povezava med okoljem in zdravjem, pravica do informacij o okolju in dolžnost odprave že povzročene škode. Ugotovila sem, da se ustavne ureditve na tem področju med seboj ne razlikujejo pomembno, res pa je, da se z manjšimi ekološkimi posledicami srečujejo države, ki ureditev vseeno imajo. Prav tako ob primerjavi držav, ki imajo varstvo okolja v ustavah, in tistih, ki jih nimajo, ni opaznih razlik. Prve imajo sicer še neko dodatno jamstvo, toda tudi države, ki okolje urejajo v zakonih, za njimi ne zaostajajo, njihovo okolje ni v nič slabšem stanju. Na koncu pa je dejansko stanje vedno odvisno od države in prebivalcev, saj če ti ne bodo upoštevali napisanih določb, ni pomembno, ali so te vsebovane v ustavi ali v zakonu. Obstajati mora torej prava volja.
Ključne besede: okolje, varstvo okolja, onesnaževanje, primerjalno ustavno pravo, ustave, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3197; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (807,00 KB)

5.
Mednarodno pravno varstvo okolja : diplomsko delo
Lucijan Bobek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o mednarodnem pravnem varstvu okolja oziroma kako se varuje okolje s pravnimi mehanizmi v mednarodnem pravu. Poudarek v tem delu bo na mednarodnih organizacijah in njihovi vlogi pri kreaciji mednarodnega okoljskega prava. Diplomsko delo je razdeljeno na uvod in pet poglavij. V uvodu so postavljeni cilji diplomskega dela. V prvem poglavju se dotaknem predvsem okolja, definiciji okolja, kako se uničuje, v kakšnem stanju je okolje kljub vsem okoljskim katastrofam, ki so lahko tudi posledica slabega stanja okolja. Drugo poglavje je posvečeno zgodovinskemu razvoju mednarodnega okoljskega prava, v njem tudi pojasnim, kaj sploh je disciplina mednarodnega okoljskega prava ter kronološko predstavim razvoj mednarodnih konferenc, ki je pripeljal do mednarodnega okoljskega prava, kakršnega poznamo danes. V tretjem poglavju se dotaknem načel mednarodnega okoljskega prava. Četrto poglavje je posvečeno mednarodnim organizacijam. Peto, zadnje poglavje, je namenjeno pravni ureditvi okolja znotraj prava EU.
Ključne besede: varstvo okolja, onesnaženje okolja, mednarodno pravo, mednarodne organizacije, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2925; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (776,09 KB)

6.
Varstvo ogroženih živalskih vrst : magistrsko delo
Adriana Šopić, 2017, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge posega v aktualno problematiko varstva ogroženih živalskih vrst, saj je problem njihovega izumiranja že zelo obsežen. Čeprav je izumiranje naraven proces, znanstveni dokazi kažejo na to, da so številne človekove dejavnosti primarni dejavnik pri večini nedavnih primerih izumrtja. Z rastjo populacije so se povečali tudi človekovi posegi v naravo. Blago, kapital in storitve so postali mobilni v mednarodnem obsegu. Iskanje novih trgov, prestavljanje proizvodnje in tehnologij na nova območja, kjer so ustreznejše možnosti (nižja cena dela in kapitala), potrebe kemijske, farmacevtske in drugih industrij zahtevajo mobilnost velikih količin nevarnih snovi, s čimer se ustvarja izjemne možnosti za ekološke katastrofe. Človek je bistveno pripomogel k upadanju raznolikosti življenja z nesmotrno rabo zemljišč, spreminjanjem pokrajine s kmetijskimi in gradbenimi posegi, onesnaževanjem, podnebnimi spremembami, naseljevanjem invazivnih vrst, lovom in divjim lovom ... Vsi ti dejavniki vodijo k izumrtju na stotine živalskih vrst. Čeprav je v Sloveniji glede varstva okolja problematika zakonsko ustrezno urejena, ni pričakovanih rezultatov, saj v praksi nimamo ustrezno izobraženega kadra učinkovitega nadzora in kazenskega pregona, obenem pa premalo upoštevamo znanje in priporočila različnih strok, ki preučujejo okolje. Dejavnikom uničenja se je mogoče izogniti le z doslednim upoštevanjem zakonske ureditve ter z odgovornim in daljnovidnim upravljanjem trajnih naravnih območij. Izobraževanje in usposabljanje sta ključna elementa strategije. Poleg tega zahteva pristop celotne skupnosti.
Ključne besede: varstvo okolja, ogrožene vrste, tujerodne vrste, habitati, lov, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2603; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

7.
8.
9.
Pomen embalaže pri prodaji izdelkov : diplomska naloga
Bernarda Avsec, 2017, diplomsko delo

Ključne besede: embalaža, nakupna odločitev, prodaja izdelkov, varstvo okolja, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2017; Ogledov: 4287; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh