Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nova postopkovna pravila v družinskih zadevah
Marko Istenič, 2020

Opis: Družinsko pravo ni doživelo svoje reforme vse od sprejetja temeljnega zakona, ki ureja zakonsko zvezo, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, leta 1976. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika so ključne novosti na področju opredelitve nekaterih institutov družinskega prava in uvedba nekaterih novosti, pa tudi prenos odločanja o določenih zadevah iz centrov za socialno delo na sodišča. V družinskih zadevah so sodišča odločala v pravdnem in nepravdnem postopku. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika pa se v družinskih zadevah uporablja le nepravdni postopek. V luči reforme družinskega prava je prenovo doživel tudi Zakon o nepravdnem postopku. Ureditev v Družinskem zakoniku s prenosom pristojnosti odločanja v družinskih zadevah na sodišča se ne more učinkovito izvajati oziroma se sploh ne more izvajati brez prilagojenih postopkovnih pravil sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja Družinski zakonik. Ta je prenesel pristojnosti odločanja na sodišča, ni pa določil vrste procesnih pravil, po katerih naj sodišča odločajo. Z namenom večjega varovanja otrokove največje koristi se vsi postopki v družinskih zadevah vodijo po pravilih nepravdnega postopka, kar pa ni vedno najboljša rešitev. Poleg tega zaradi nespretne spremembe Zakona o nepravdnem postopku prihaja ponekod do nasprotujočih si določb med materialnimi in procesnimi določili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, reforma, nepravdni postopek, varstvo otrokove koristi, nova postopkovna pravila
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 603; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (599,70 KB)

2.
Odvzem otroka staršem
Sara Virt, 2021

Opis: Obravnavana tema diplomskega dela je ukrep odvzem otroka staršem. Otroci po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb, ki državo obvezujeta, da v primeru ogroženosti otroka z ustreznimi ukrepi zagotovi uresničitev otrokovih pravic. Ukrepi za varstvo koristi otroka so v pristojnosti sodišč, razen ukrepa nujnega odvzema otroka, ki je v pristojnosti centra za socialno delo. Med ukrepe za varstvo koristi otroka, ki sodijo med pristojnosti sodišč, spadajo začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. Nujni odvzem otroka je edino nujno dejanje in obenem edino dejanje, ki ga izvede center za socialno delo, izreče pa sodišče. Namen nujnega odvzema otroka je hitra zaščita otroka, kadar je otrok hudo ogrožen in se zaradi varstva otrokovih pravic in koristi ne sme odlašati. Za ukrep odvzem otroka staršem pa zadošča že navadna ogroženost, in sicer, če je otrok ogrožen do te mere, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Ukrep odvzem otroka staršem spada med hujše ukrepe za varstvo otrokove koristi, saj je z njim otrok izločen iz družine. Gre za ukrep, ki v večji meri posega v starševsko skrb, zato naj sodišče po njem poseže le, če ukrepi milejše narave ne uspejo dovolj zavarovati otrokove koristi
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, otrokova korist, ukrepi za varstvo otrokove koristi, odvzem otroka staršem, družinski zakonik
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 183; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (511,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh