Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obdavčitev avtorskih honorarjev v visokošolskem izobraževanju
Sonja Kuhar, 2006

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtorski honorarji, visokošolsko izobraževanje, avtorsko pravo, dohodnine
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 897; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (955,77 KB)

2.
Vloga tolmača za slovenski znakovni jezik v procesu visokošolskega izobraževanja gluhih
Vlasta Vrtačič, 2014

Opis: V diplomski nalogi je izpostavljena vloga tolmača slovenskega znakovnega jezika na področju visokošolskega izobraževanja gluhih. To področje predstavlja za tolmača velik izziv, saj zahteva posebna znanja in veščine, ki naj bi jih pridobival z osnovnim in nadaljnjim izobraževanjem. Za boljše razumevanje problemov, s katerimi se srečuje tolmač pri svojem delu, so v teoretičnem delu najprej podane definicije gluhote, njen vpliv na psiho-socialni razvoj posameznika ter njegov način komunikacije. Znakovni jezik je najrazvitejša oblika sporazumevanja gluhih, zato je predstavljen njegov zgodovinski razvoj in problematika uresničevanja pravice do izobraževanja v znakovnem jeziku pri nas in v tujini. Sprejetje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika je odprlo pot novemu poklicu − tolmaču/tolmačici slovenskega znakovnega jezika, za katerega izobraževanje in certificiranje skrbi Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. Dana je primerjava izobraževanja tolmačev pri nas in v ZDA in Veliki Britaniji. Predstavljeni sta tudi dve tuji študiji, ki proučujeta vlogo in učinkovitost tolmača na visokošolskem področju. V empiričnem delu so na podlagi kvalitativne študije, narejene s pomočjo polstrukturiranih odprtih intervjujev, raziskane težave tolmačev pri tolmačenju v visokošolskem okolju, vzroki za le-te ter dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto tolmačevega dela, kot tudi strategije in alternativne rešitve, ki se pojavljajo kot odgovori na aktualno problematiko. Rezultati raziskav so bili primerljivi s tujimi izsledki; da bi tolmač lahko kvalitetno opravljal svoje delo, naj bi imel visokošolsko izobrazbo, vešč naj bi bil tako simultanega tolmačenja kot tudi tolmačenja prilagojenega znakovnemu jeziku. Prilagoditi se mora tudi potrebam gluhih študentov, ki so med seboj lahko zelo različni glede znanja znakovnega jezika in jezika večine, kot tudi splošnega predznanja. Zelo pomembna je predpriprava tolmača na predavanja. Ugotavlja se, da kljub optimalnim pogojem tolmač ne more v celoti nadomestiti neposrednega stika med profesorjem in študentom, zato se pojavlja potreba po dodatnih rešitvah, kot so zapisnikarstvo in tutorstvo. Izsledki kvalitativne študije so nakazali specifične težave, s katerimi se srečujejo naši tolmači in gluhi študentje. Te so pomanjkanje kretenj za strokovne izraze, potreba po permanentnem izobraževanju tolmačev in neuresničevanje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika s strani univerz.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: znakovni jezik, tolmač znakovnega jezika, izobraževanje tolmačev, tolmačenje znakovnega jezika na fakultetah, visokošolsko izobraževanje gluhih
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 315; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (898,31 KB)

3.
Spodbujanje ustvarjalnih dosežkov študentov
Aldijana Dizdarević, 2011

Opis: Ustvarjalnost na prvi pogled ljudje predvsem povezujemo z umetniki in znanstveniki, vendar pa ima ustvarjalnost velik pomen na veĉ razliĉnih podroĉjih. Eno takih podroĉij je tudi izobraţevanje, ki ĉloveka spremlja celo ţivljenje. Zaĉne se ţe v otroštvu, ko otrok spoznava svet okoli sebe na svoj naĉin, in nadaljuje z vstopom v strokovno izobraţevanje, ki ga nudijo institucije kot so osnovne, srednje in visoke šole. Nato pa ĉlovek svoje pridobljeno znanje nadgrajuje z izkušnjami v sluţbi in osebnem ţivljenju. Med znanjem in izkušnjami pa se najde tudi mesto za ustvarjalnost, ki se skriva v vsakem posamezniku, za katero pa le-ta potrebuje neko spodbudo, to je motivacijo, ki je lahko tako zunanja kot tudi notranja. Zato vse bolj prihajamo do spoznanja, da vlaganje v ustvarjalne in inovativne sposobnosti mladine predstavlja dolgoroĉno naloţbo za prihodnost. To pomeni, da v današnjem ĉasu izobraţevalne institucije dajejo ustvarjalnosti vse veĉji pomen in na podlagi tega uvajajo razliĉne naĉine, s katerimi skušajo motivirati ustvarjalne in nadarjene. Prav zaradi pomembne vloge, ki jo ima ustvarjalnost pri razvoju in izobraţevanju sem se odloĉila, da razišĉem in predstavim naĉine spodbujanja ustvarjalnosti pri študentih na treh razliĉnih fakultetah v Sloveniji. S pomoĉjo primerjave naĉinov spodbujanja ustvarjalnosti pa sem oblikovala model predlogov in pravilnika za Fakulteto za uporabne druţbene študije, ki bi lahko bili uporabni za nadaljnji razvoj fakultete.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustvarjalnost, motivacija, ustvarjalni dosežki, visokošolsko izobraževanje, študentje
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 325; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (501,32 KB)

4.
Dejavniki izbire študija srednješolcev
Grega Ferlin, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izbira študija, dejavniki izbire študija, učni uspeh, srednja šola, visokošolsko izobraževanje, vpis
Objavljeno: 05.11.2021; Ogledov: 277; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (775,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh