Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med populacijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Živa Kočar, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Žolčni kamni sodijo med najpogostejše bolezni trebušnih organov, saj njihova pojavnost narašča s starostjo. Statistični podatki kažejo, da so žolčni kamni pri ženskah dvakrat pogostejši kot pri moških. Po 50. letu starosti naj bi jih imela vsaka peta ženska in vsak deseti moški. Ozaveščenost ljudi o zdravem življenjskem slogu bistveno prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek žolčnih kamnov. Veliko vlogo pri tem imajo medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Razvili smo strukturiran anketni vprašalnik, katerega namen je bil raziskati poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med splošno populacijo. Anketa je bila izvedena na slučajnostnem vzorcu; dobljene podatke smo obdelali s programsko verzijo SPSS. Anketo smo izvedli preko spletne platforme 1KA. Rezultati: Hipoteze lahko na podlagi ankete potrdimo, saj anketiranci dobro poznajo dejavnike tveganja, kjer so najbolj izpostavili genetiko (70 %) in debelost (67 %). Več kot polovica anketirancev pozna oba načina zdravljenja žolčnih kamnov, 51 % se jih je odločilo za zdravljenje na konzervativni in operativni način. 94 % anketirancev meni, da bi bilo potrebno več splošnih informacij o žolčnih kamnih, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdravljenje. Glede na našo raziskovalno vprašanje lahko trdimo, da anketiranci poznajo dejavnike tveganja in simptome žolčnih kamnov. Zaključek: Spoznanje, da so žolčni kamni danes velik problem in so vse bolj pogosti, bi drugačen pristop zdravstvenih strokovnjakov do njih lahko to spremenil. Že več splošnih informacij, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdrav način življenja, bi lahko krepko zmanjšalo število žolčnih kamnov.
Ključne besede: žolčni kamni, dejavniki tveganja, simptomi, zdravljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 34; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

2.
Duševno zdravje mladih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Nika Kozar, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodiče: V diplomski nalogi smo raziskovali duševno zdravje mladih. Mladostništvo in prehod v odraslost predstavljata dinamično in razvojno obdobje. Vrsta mejnikov v tem življenjskem obdobju temelji na oblikovanju identitete, odnosov, izobrazbe, finančne neodvisnosti in doseganju avtonomije, kar posledično vpliva na duševno zdravje posameznika. V diplomski nalogi smo predstavili še stres, odvisnost, motnje hranjenja in samomorilne misli. Metode: Diplomska naloga temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, z uporabo relevantnih metod deskripcije in anketiranja. Za pridobitev rezultatov je bil oblikovan anketni vprašalnik, ki je bil objavljen preko spletnega mesta 1ka. Pridobitev raziskovalnega vzorca je potekala po metodi snežne kepe. Raziskovalni vzorec predstavlja 250 anonimnih anketirancev. Pridobljeni podatki, ki so namenjeni za izdelavo diplomske naloge, so bili grafično urejeni v Microsof Excel 2016 in ustrezno intepretirani v Microsoft Wordu 2016. Razprava: V izvedeni raziskavi so sodelovali anketiranci v starostnem obdobju od 18 do 30 let. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da se le manjši procent anketiranih mladostnikov v težavah zateka k hrani, alkoholu ali drugim nedovoljenim substancam. Sami zaznavajo prisotnost duševnih težav in stigmatizacije v svojem okolju. Ugotavljajo pa, da bi v družbi morali dajati večjo pozornost temam v zvezi z duševnimi težavami. Zaključek: V današnjem času na življenje mladostnikov velik vpliv predstavlja uporaba spletnih omrežij in posledično prihaja do zaznavanja različnega pomena idealizma med populacijami. Mladostniško obdobje bi naj predstavljalo čas, v katerem se posamezniki oblikujejo, gradijo na svojih vrednotah ter obenem ob zaznavanju svojih težav vedo, na koga se lahko obrnejo za dodatno pomoč pri reševanju težav.
Ključne besede: duševno zdravja mladih, duševne motnje mladih, mladostniško obdobje, nedovoljene substance, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2025; Ogledov: 77; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
Ozaveščanje prebivalcev severovzhodne Slovenije o nujnih stanjih, povezanih z glavobolom : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Kai Čarni, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Glavobol je ena najpogostejših zdravstvenih težav, s katerimi se srečujejo ljudje vseh starosti. Pogostost glavobola narašča z življenjskimi obremenitvami, stresom in drugimi dejavniki. Statistika kaže, da ženske pogosteje trpijo za glavoboli, ker se glavoboli pojavijo v obdobjih hormonskih nihanj, kot sta menstruacija in menopavza. Ozaveščenost o dejavnikih, ki prispevajo k nastanku glavobola, kot so stres, prehrana in pomanjkanje spanja, lahko pomaga pri preprečevanju in lajšanju le-tega. Pomembno vlogo pri obravnavi glavobolov imajo zdravstveni delavci, zlasti medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo za raziskovanje uporabili kvantitativno metodo. Oblikovali smo strukturiran vprašalnik, s katerim smo raziskali, kakšna je ozaveščenost prebivalcev o nujnih stanjih, povezanih z glavobolom. Podatke smo zbrali z naključnim vzorčenjem in jih analizirali s pomočjo programa SPSS. Anketa je bila izvedena preko spletnega orodja 1KA. Rezultati: V anketi je sodelovalo 122 ljudi, od tega je 53 ljudi poznalo samo en tip glavobola, zato prvo hipotezo, ki je temelji na podlagi, da ljudje poznajo vsaj 4 tipe glavobola, zavržemo. Tudi tretjo hipotezo zavržemo, saj je 51 anketirancev mnenja, da je premalo splošnih informacij o nujnih stanjih, povezanih z glavobolom. Drugo hipotezo pa potrdimo, saj kar 70 anketirancev pozna vsaj 5 simptomov, ki so značilni za nujno stanje, povezano z glavobolom. Zaključek: Zavedanje, da je glavobol pogosta težava, ki prizadene veliko ljudi, bi lahko spodbudilo strokovnjake na področju zdravstva k drugačnemu pristopu pri obravnavi te težave. Več splošnih informacij, kot so dejavniki tveganja, simptomi in priporočila za zdrav način življenja, bi lahko pripomoglo k zmanjšanju pogostosti glavobolov.
Ključne besede: glavobol, primarni glavobol, sekundarni glavobol, obravnava glavobola, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 49; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

4.
POMEN AKTIVNE VLOGE DIALIZNEGA PACIENTA ZA KAKOVOST OBRAVNAVE PO PROCESNI METODI DELA
Andreja Štukel, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Procesna metoda dela v zdravstveni negi je strukturiran pristop, ki vključuje faze ocenjevanja, diagnosticiranja, postavljanja ciljev, načrtovanja, izvajanja in vrednotenja. Omogoča celostno in učinkovito obravnavo pacienta ter vključevanje pacienta v proces odločanja, kar povečuje občutek nadzora in samozavest pri sprejemanju odločitev. Osrednji element procesne metode je učinkovita komunikacija med pacientom in zdravstvenim osebjem, ki temelji na aktivnem poslušanju in prilagajanju informacij posamezniku. To povečuje pacientovo razumevanje zdravstvenega stanja in sodelovanje pri zdravljenju. Namen raziskave je bil ugotoviti pomen aktivne vloge dializnega pacienta za kakovost obravnave po procesni metodi dela. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju, ki je omogočala poglobljeno zbiranje podatkov o izkušnjah pacientov. Vzorec je bil priložnostni ter je vključeval sedem oseb, ki so del naše socialne mreže oziroma osebni znanci, od katerih so štirje intervjuvanci vključeni v dializno zdravljenje, trije pa so po uspešni transplantaciji ledvice. Raziskava je bila izvedena februarja 2025. Rezultati: Večina intervjuvancev ni natančno razumela, kaj procesna metoda dela vključuje, vendar so jo kljub temu povezovali z boljšo strukturo zdravljenja, večjim zaupanjem v zdravstveno osebje in občutkom varnosti. Strukturiran pristop je bil zaznan kot pomemben za večjo skladnost z zdravljenjem in boljše sodelovanje med pacientom in zdravstvenim osebjem. Vsi intervjuvanci so izpostavili, da jasna pravila in urejen potek zdravljenja prispevajo k boljšemu razumevanju zdravstvenega stanja in večji samozavesti pri sprejemanju odločitev. Aktivna vloga pacienta v procesu zdravljenja je bila povezana z boljšim prilagajanjem terapije individualnim potrebam ter večjim občutkom nadzora nad zdravljenjem. Izpostavljeni dejavniki za uspešno izvajanje procesne metode dela so bili odprta komunikacija, spoštljiv odnos zdravstvenega osebja in jasna razlaga postopkov zdravljenja. Razprava: Ugotovitve raziskave kažejo, da večina intervjuvancev procesne metode dela ne razume natančno, vendar prepoznavajo njen pozitiven vpliv na strukturo obravnave, občutek varnosti in zaupanje v zdravstveno osebje. Razprava poudarja potrebo po jasnejšem posredovanju informacij o postopkih zdravljenja ter prilagojenem pristopu, ki spodbuja aktivno sodelovanje pacienta pri odločanju.
Ključne besede: procesna metoda dela, aktivna vloga pacienta, kakovost obravnave, dializni pacient, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 299; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

5.
PALIATIVNA OSKRBA PACIENTA NA DOMU
Urška Pekolj, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vlogo patronažnih medicinskih sester pri oskrbi paliativnih pacientov na domu. Osredotoča se na ključne naloge medicinskih sester, izzive pri njihovem delu ter potrebe svojcev paliativnih bolnikov. Pregled literature vključuje tuje in domače raziskave ter strokovne članke, ki obravnavajo celostno paliativno oskrbo in pomen patronažne zdravstvene nege.
Ključne besede: Patronažna zdravstvena nega, paliativna oskrba, oskrba na domu, vloga medicinske sestre.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 332; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Prehrana doječe matere in pojavnost zdravstvenih težav pri dojenem otroku
Manca Lovšin, 2025, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je najprimernejši način hranjenja novorojenčkov. Danes so na voljo tudi različne mlečne formule, ki se postavljajo ob bok dojenju, vendar ima dojenje številne pozitivne učinke tako na mamo kot tudi na dojenega otroka. Sestava materinega mleka ustreza potrebam novorojenega otroka. Za uspešno dojenje in sestavo mleka sta pomembna tudi prehrana in življenjski slog doječe matere. Vključevanje vsaj treh obrokov ter vsaj dveh malic dnevno, ki so sestavljeni iz vseh skupin živil, je potrebno za dobro počutje mame ter tudi dojenega otroka. Škodljive navade, kot so uživanje alkohola, kofeina in nikotina, lahko negativno vplivajo na sestavo materinega mleka. Ker ima otrok oslabljen in nezrel imunski sistem, je bolj dovzeten za različne zdravstvene težave. Med najpogostejše sodijo funkcionalne bolezni prebavil, respiratorne bolezni ter alergije. Ključno vlogo pri podajanju informacij o dojenju, uravnoteženi prehrani in zdravstvenih težavah ima medicinska sestra. Metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledovanjem, zbiranjem, ocenjevanjem in analiziranjem domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: MEDLINE, CINAHL, COBISS, Google Scholar, PubMed in ScienceDirect. Iskanje je potekalo v slovenskem in angleškem jeziku. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, v raziskavo pa so bile vključene mame, ki trenutno dojijo ali so dojile v preteklosti. V empiričnem delu je bil uporabljen kvantitativni kavzalno-neeksperimentalni raziskovalni pristop. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 695 anketirank, ki dojijo ali so imele izkušnjo z dojenjem. Večina anketirank izključno doji ter zaužije vsaj štiri obroke dnevno. Večinoma med dojenjem niso spreminjale svojih prehranjevalnih navad, vendar so pogosto izločile mlečne izdelke in sveže pripravljeno hrano. Menijo, da so prejele dovolj informacij o prehrani med dojenjem, o dojenju ter tudi o zdravstvenih težavah otrok, pri čemer so največ informacij pridobile od medicinskih sester. Med dojenjem večinoma niso uživale alkohola in nikotina, vendar so pogosteje pile kavo in pijače, ki vsebujejo kofein. Kot najpogostejše zdravstvene težave so navedle prebavne težave otrok, in sicer napenjanje oziroma želodčne krče ter polivanje. Manj zdravstvenih težav pri otrocih opažajo matere, ki se prehranjujejo z mešano oziroma raznoliko prehrano. Večina anketirank meni, da njihova prehrana ne vpliva na otrokovo počutje ali zdravstveno stanje. Razprava: Prehrana doječe matere je ključnega pomena za njeno in otrokovo dobro počutje. Normalna in raznolika prehrana zagotavlja vnos vseh potrebnih hranil ter optimalno sestavo materinega mleka. Čeprav uživanje alkohola, kofeina in nikotina nima neposrednega vpliva na pojav zdravstvenih težav pri dojenem otroku, lahko negativno vpliva na optimalno sestavo materinega mleka. Ustrezne informacije o zdravi prehrani, dojenju in zdravstvenih težavah dojenih otrok, pridobljene v zdravstvenih ustanovah, so za doječe matere izjemno pomembne, saj večja ozaveščenost pozitivno vpliva na doječo mater in dojenega otroka. Prebavne težave ostajajo najpogostejše zdravstvene težave dojenih otrok in v prvih mesecih vplivajo na kakovost življenja celotne družine. Povezanost prehrane doječe matere z zdravstvenimi težavami dojenega otroka ostaja nejasna, zato bo potrebnih več raziskav ter dokazov o neposrednem vplivu.
Ključne besede: uravnotežena prehrana, prehrana doječe matere, dojenje, zdravstvene težave pri otrocih, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 250; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

7.
SOOČANJE IN SPOPRIJEMANJE Z RAKOM V 21. STOLETJU
Rok Miholjevič, 2025, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil preučiti soočanje in spoprijemanje bolnikov pri prebolevanju raka. Cilji raziskave so bili raziskati, na kakšen način se onkološki bolnik sooča in spoprijema s svojo boleznijo, raziskati vlogo zdravstvene nege pri spoprijemanju onkološkega bolnika z boleznijo in ugotoviti potrebe onkoloških bolnikov po psihosocialni podpori. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Vzorec je namenski in je vključeval 100 onkoloških bolnikov, ki so preboleli oziroma prebolevajo raka. Z raziskavo smo ugotovili, da se, ne glede na različnosti v družbi, na diagnozo bolezni, kot je v našem primeru rak, odzivamo po določenih ustaljenih kriterijih, ki veljajo že vrsto let. Ugotovljeno pa je bilo tudi bistven pomen zdravstvene nege pri okrevanju onkoloških bolnikov.
Ključne besede: rak, soočanje, spoprijemanje, vloga zdravstvene nege, družba, psihologija
Objavljeno v ReVIS: 21.03.2025; Ogledov: 313; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

8.
VLOGA IN ODGOVORNOST MANAGERJA V ORGANIZACIJI
Adelisa Bektašević, 2025, ni določena

Opis: V diplomskem delu bomo preučevali vlogo in odgovornost managerja v organizaciji. Vloga in odgovornost managerja v organizaciji ima več ključnih izzivov. Vodja mora biti ves čas pozoren na svojo okolico in svoj način komuniciranja prilagajati situaciji, v kateri je. Biti kakovosten vodja zahteva prevzemanje tveganja, obvladovanje vremenskih razmer in sposobnost spodbujanja timskega okolja, ki zaposlenim omogoča, da delujejo po najboljših močeh. Vodja mora biti sposoben obvladati vsako od naštetih petih funkcij upravljanja, da lahko učinkovito dosega cilje. Cilj je globlje raziskati vlogo in odgovornost managerjev v organizaciji, s poudarkom na identifikaciji ključnih izzivov in dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost vodstvene vloge. Velik odstotek menedžerjev meni, da imajo preveč odgovornosti in pritiska. To pomeni, da bo za zmanjšanje tega pritiska morda potrebna boljša porazdelitev odgovornosti in podpora vodjem. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se precejšen del vodij ne čuti odgovornih za doseganje ciljev svoje delovne skupine. To lahko kaže na pomanjkanje jasne komunikacije o ciljih in odgovornostih, kar je nekaj, na čemer vsekakor moramo delati, da zagotovimo, da vsi člani ekipe razumejo svoje vloge in odgovornosti. Rezultati v komunikaciji so spodbudni, vendar še vedno obstajajo menedžerji, ki se ne strinjajo, da je komunikacija za management nujna. Glavni namen za vse organizacije in vodstvene ekipe je boljša porazdelitev odgovornosti in zagotavljanje dodatne podpore (mentorstvo, usposabljanje) za zmanjšanje občutka odgovornosti in pritiska, jasna komunikacija ciljev in odgovornosti, jasna zastavitev ciljev in redna komunikacija vodij. Povečajte predanost in organiziranost v ekipi. Izboljšanje komunikacijskih veščin, komunikacija je osnova uspešnega vodje in managementa. Na splošno vse štiri hipoteze niso potrjene, pomembno pa je razumeti, da ne gre nujno za negativen rezultat, ampak nam daje priložnost za dodatne raziskave in izboljšave. Vse hipoteze imajo negativne posledice, kot so potreba po dodatnih raziskavah in vpliv na politiko organizacije.
Ključne besede: manager, vloga managerja, odgovornost managerja, vodstvene sposobnosti, inovativnost.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 386; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

9.
Vloga medicinske sestre pri zdravljenju akutne levkemije : pregled literature
Gregor Bohl, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen: V diplomskem delu raziskujemo ključno vlogo medicinskih sester pri zdravljenju akutne levkemije in analiziramo vpliv njihovega dela na uspešnost zdravljenja ter kakovost življenja bolnikov. Osredotočamo se na tri raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na različne vidike njihove vloge. Pregledali smo relevantno literaturo, da bi razumeli pomen in vpliv teh nalog. Metoda: Za raziskovanje smo uporabili deskriptivno metodo z integrativnim pregledom literature, upoštevajoč metodologijo PRISMA. Kvalitativen in sistematičen pristop je vključeval pregled različnih spletnih iskalnikov znanstvene in strokovne literature v podatkovnih zbirkah, kot so PubMed, Medline in CINAHL. Sistematično smo analizirali članke, da bi pridobili celovit vpogled v obravnavano temo. Rezultati: Po pregledu literature smo izbrali štiri ključne članke, ki ustrezajo našim raziskovalnim vprašanjem. Vse študije potrjujejo, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne oskrbe pacientov z akutno levkemijo. Analizirani članki enotno poudarjajo, da njihov prispevek bistveno vpliva na uspešnost zdravljenja in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Razprava: Raziskujemo vlogo medicinskih sester pri zdravljenju akutne levkemije skozi različne faze zdravljenja. Ugotovitve študij poudarjajo pomen personaliziranega izobraževanja, kakovostne oskrbe med kemoterapijo in dolgoročnega obvladovanja zapletov. Študije tudi osvetljujejo potrebo po boljšem razumevanju psiholoških izzivov in sodelovanja z drugimi člani ekipe.
Ključne besede: medicinska sestra, akutna levkemija, duševno zdravje, izobraževanje, ekipa, zdravljenje, vloga
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2025; Ogledov: 460; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

10.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI STAROSTNIKA S SIVO MRENO
Veselka Šušak, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Siva mrena je bolezen, ki prizadene veliko starejših ljudi in povzroča zmanjšano ostrino vida, kar prispeva k slabši kakovosti življenja starostnika. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnika s sivo mreno. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, PubMed, Google učenjak. Rezultati: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre ključno in kompleksno vlogo pri obravnavi starostnikov pred in med operacijo sive mrene ter po njej. Njihovo strokovno delo zahteva individualni pristop s poudarkom na zagotavljanju varnosti pacienta. Pomembne naloge medicinskih sester so informiranje pacienta, timsko delo in celostna obravnava. Med glavnimi izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, so prenatrpanost operacijskih programov, pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe. Informiranje poteka ustno in pisno, pri čemer je ključnega pomena preverjanje razumevanja informacij. V pogosto koristno podporo so tudi svojci pacientov. Udeleženci raziskave so poudarili, da pomanjkanje kadra otežuje kakovostno komunikacijo in informiranje. Pred operacijo medicinske sestre izvajajo specifične preiskave in pripravljajo pacienta. Med operacijo spremljajo vitalne funkcije, instrumentirajo in dokumentirajo postopek. Po operaciji se osredotočajo na aplikacijo terapije, izobraževanje pacienta o nadaljnji oskrbi in preprečevanje pooperativnih zapletov. Tako njihovi strokovnost in prilagodljivost pomembno prispevata h kakovosti celotne obravnave pacienta. Razprava: V izvedeni raziskavi smo ugotovili, da oftalmološke medicinske sestre potrebujejo visoko stopnjo specifičnega znanja in veščin pri oskrbi starostnikov po operaciji sive mrene. Z različnimi praksami za operacijo sive mrene in naraščajočim številom starostnikov z motnjami vida obstaja možnost za boljšo organizacijo storitev in kakovost oskrbe.
Ključne besede: Vloga medicinske sestre, operacija, siva mrena, starostnik.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 543; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh