21. |
22. |
23. |
24. |
25. Vloga in pomen timskega dela v delovnem okoljuŠpela Galič, 2024, ni določena Opis: Timsko delo je v današnjem delovnem okolju zelo pomembno in je tako postalo tudi v sodobnih organizacijah osnovni način delovanja. Določene naloge se opravijo uspešneje, če sodelujemo z drugimi. Tako lahko spoznamo veliko novih stvari kot tudi drugačno ali celo boljšo pot do uresničevanja zastavljenega cilja. Tim sestavljajo različni posamezniki in tako pride tudi do različnih in nasprotnih mnenj, vendar če bi bili vsi enaki in bi enako razmišljali, bi obstajala samo eno mnenje in zgolj ena pot do uresničitve zastavljenega cilja. Ker so v timu različni posamezniki, prav tako pride do konfliktov, vendar če upoštevamo mnenja ostalih in uporabimo pravilno komunikacijo, lahko razrešimo nastali konflikt. Pomembno vlogo ima vodja tima, ki vodi skupino ljudi in jih pri opravljanju nalog usmerja. Vodja je zgled ostalim članom v timu in podpira svoje člane in njihova mnenja, za uspešno opravljeno delo pa jih nagradi bodisi v materialni obliki bodisi v nematerialni. Člani tima si želijo, da bi skupaj rešili problem in na koncu tudi proslavili desežke, ki so jih skupaj ustvarili. V empiričnem delu predstavljamo, kakšno je medsebojno sodelovanje zaposlenih v eni izmed slovenskih občin v posavski regiji. Ugotovili smo, da je v izbrani organizaciji prisotno timsko delo in da večina posameznikov podpira uvajanje in razvoj timskega dela. Posamezniki tako delo raje opravljajo v timu in imajo pri postavljanju skupnih ciljev možnost soodločanja.
Ključne besede: Tim, timsko delo, vodja, vodenje, sodelovanje.
Objavljeno v ReVIS: 06.09.2024; Ogledov: 767; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (869,64 KB) |
26. |
27. Zasnova in razvoj produkta kot informacijskega sistema za pametni dom z orodjem openHAB in uporabo različnih tipov IoT naprav : diplomska nalogaPrimož Knez, 2024, diplomsko delo Opis: Delo temelji na zasnovi in razvoju lastnega produkta za pametni dom z uporabo sistema
openHAB, ki sem ga uporabil za povezovanje, upravljanje in avtomatizacijo IoT naprav. V
skladu s principi produktnega vodenja sem analiziral in izbral ustrezne senzorje in naprave,
komunikacijske protokole, metode za zajem in obdelavo podatkov, povezljivost naprav ter
najbolj primerno platformo za sistem. Produkt sem implementiral v domačem okolju.
Ključne besede: IoT (internet stvari), nadzorni sistemi, protokoli, openHAB, produktno vodenje, modul ESP8266
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2024; Ogledov: 821; Prenosov: 43
Celotno besedilo (4,17 MB) |
28. Posledice permisivne vzgoje na kadrovski bazen v državni upravi : magistrsko deloSabina Hribar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu poskušamo poiskati odgovore na vprašanje, katere posledice oziroma učinke ima permisivna vzgoja na kadrovski bazen v državni upravi. Permisivna vzgoja je pristop k vzgoji otrok, ki se osredotoča na veliko mero svobode in tolerance do otroka ter minimalno uporabo avtoritarnih pravil in omejitev. Dognali smo, da permisivna vzgoja izoblikuje otroke z narcističnimi vzgibi. Otroci menijo, da so center sveta, navajeni, da se jim okolica prilagaja, dobijo vse, kar si želijo, in predvsem menijo, da imajo vedno prav. Te lastnosti spremlja tudi močna samozavest, prepričanje, da so najboljši, a hkrati ne znajo prevzeti odgovornosti. Posledice take vzgoje so skrajni individualizem, egoizem in nihanje med nerealno visoko samopodobo, povzročanje depresivnosti, anksioznosti in pomanjkanje empatije. S permisivno vzgojo smo vzgojili odrasle otroke namesto samostojnih in družbeno odgovornih posameznikov. V magistrskem delu smo se osredotočili na zaposlitev oseb na delovnem mestu državne uprave, kjer se soočijo s togim in strogim sistemom zaposlovanja in predpisanih pravil. Ugotovili smo, da intenzivneje kot je permisivna vzgoja uporabljena, izrazitejše so negativne posledice. V primeru, ko se v delovno okolje vključi oseba z milo permisivno vzgojo, lahko ta oseba popestri dogajanje na delovnem mestu, prinese nove, sveže ideje in s svojo samozavestjo pozitivno vpliva na tradicionalne zaposlene. Intenzivna uporaba permisivne vzgoje oblikuje osebo z narcističnimi lastnostmi, velikim individualizmom, precenjeno lastno samopodobo, pomanjkanjem vrednot. Za vodenje takih oseb je pomembno, da za to zadolžimo primerno osebo, ki bo za to kakovostno usposobljena. Na koncu smo se dotaknili predlogov za možne izboljšave delovanja državne uprave in s tem privabitev novih kadrov.
Ključne besede: permisivna vzgoja, državna uprava, vodenje, odnosi, izboljšave državne uprave
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 748; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,00 MB) |
29. Položaj žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji : magistrsko deloKlara Podnar, 2024, magistrsko delo Opis: V delu obravnavamo ženske na vodstvenih delovnih mestih v policiji, njihovo vodenje in enak položaj. Ugotavljamo stanje žensk na vodstvenih mestih in najprimernejši stil vodenja za policijske organizacije. Naš namen je bil predstaviti teoretično podlago s področja vodenja, diskriminacije na podlagi spola ter enakosti in enakopravnosti ter predstaviti delovanje policije s poudarkom na njenih vodstvenih delovnih mestih. Glavni cilji naloge so ugotoviti, v kakšnem odstotku ženske zasedajo vodstvena delovna mesta v policiji, ugotoviti, ali so pri tem diskriminirane, in odgovoriti na vprašanje, ali bi si bilo smiselno prizadevati za uravnoteženost spolov na vodstvenih delovnih mestih v policiji. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi z normativno-dogmatično, deskriptivno, kvantitativno in statistično metodo ter s primerjalno analizo in metodo sinteze. Ugotovili smo, da je žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji izredno malo, da se ženske pri napredovanju še vedno soočajo z določenimi težavami in da uravnoteženost spolov po Zakonu o enakih možnostih žensk in moških še zdaleč ni dosežena. Ugotovili smo tudi, da so ženske enako sposobne in uspešne vodje kot moški, ne samo na splošno, temveč tudi v policijskih organizacijah, ob čemer s sabo prinašajo celo paleto pozitivnih vodstvenih lastnosti. Da bi se stanje izboljšalo, bi morala policija aktivno pristopiti k reševanju tega problema in si prizadevati tudi za spremembo policijske (sub)kulture, ki je izrazito moška in ženskam ni naklonjena. Z našim delom smo k znanosti prispevali na ta način, da smo opravili analizo stanja žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji in izvedli statistično analizo rezultatov. Podatki kažejo, da so ženske v izrazito neenakem položaju, čeprav so enako sposobne, imajo večjo željo po napredovanju in imajo v povprečju celo nekoliko višjo izobrazbo kot moški. Med raziskovanjem smo celo ugotovili, da se delež žensk na vodstvenih položajih z leti zmanjšuje. Že samo ta podatek bi moral v policiji izpostavljeno tematiko potisniti v ospredje. Takšno stanje je bilo namreč umetno vzpostavljeno in je kot tako vzdrževano, zato se ne bo izboljšalo samo od sebe.
Ključne besede: vodenje, ženske, policija, enakost, spol
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 861; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,46 MB) |
30. Vloga vodje in njen vpliv na kakovost dela v timu zdravstvene negeSuzana Lakić, 2024, magistrsko delo Opis: eoretična izhodišča: Vloga vodje v zdravstvu ima pomemben vpliv na kakovost dela znotraj zdravstvenega tima. Vodja vzpostavlja jasna pričakovanja glede kakovosti dela in standardov oskrbe pacientov ter spodbuja kulturo odličnosti, kjer so cenjeni nenehno izboljševanje, učenje in inovacije. Poleg tega vodja gradi zaupanje in sodelovanje med člani tima ter zagotavlja potrebne vire, usposabljanje in podporo za zagotavljanje visokokakovostne nege. Z vzorčenjem primernih vedenj, spodbujanjem učinkovite komunikacije in povratnih informacij ter spremljanjem uspešnosti in kakovostnih meril vodja omogoča reševanje težav, izboljšanje procesov dela in optimizacijo oskrbe pacientov. Skratka, vloga vodje v zdravstvu pomembno prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem lahko zdravstveni tim doseže visokokakovostno nego in pozitivne rezultate za paciente.
Metoda: Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, s pomočjo katere smo ugotovili subjektivna stališča udeležencev v raziskavi, ki so pripomogla h končnim ugotovitvam. Metodi raziskovanja sta deskriptivna, s katero smo opisali in interpretirali najpomembnejše pojme s proučevanega področja, ter metoda analize, s katero smo analizirali in razčlenjevali primarne podatke, pridobljene z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil oblikovan na spletni platformi www.1ka.si.
Rezultati: Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med 450 zdravstvenih delavcev Splošne Bolnišnice Celje. V raziskovalnem delu smo si zastavili 4 raziskovalna vprašanja in 4 hipoteze. Glede na rezultate, ki smo jih pridobili na podlagi odgovorov izpolnjenih anketnih vprašalnikov, smo vse štiri hipoteze potrdili. Analiza podatkov je pokazala, da obstaja statistično značilna povezava med vključenostjo vodje v sestrske predaje službe/raporte in njihovo vodstveno vlogo, kar potrjuje prvo hipotezo. Večina vprašanih (87,8 %) je poročala, da so vodje najpogosteje vključeni v sestrsko predajo službe/raport. Druga hipoteza je bila prav tako potrjena, saj smo ugotovili pozitiven vpliv vključenosti vodje v delo na oddelku na zadovoljstvo zaposlenih. Analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in zadovoljstvom zaposlenih obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,489, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna.
Tretja hipoteza je bila potrjena, kar kaže na pozitiven vpliv vključenosti vodje v delovne procese na kakovost opravljenega dela na oddelku. Statistična analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in trditvijo "Kako pogosto menite, da vas vodja spodbuja, da vaše delo opravljate kakovostno in strokovno pravilno?" obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,495, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna.
Četrta hipoteza je bila prav tako potrjena, kar kaže na povezanost med boljšimi odnosi med vodjo in zaposlenimi ter boljšim opravljenim delom na oddelku. Anketiranci so se strinjali, da dobri medsebojni odnosi prispevajo k boljši kakovosti zdravstvene nege. Rezultati Wilcoxonovega testa so pokazali statistično pomembno višjo povprečno vrednost (AS = 4,8; Me = 5) od testne vrednosti (4), kar potrjuje pomembnost pozitivnih odnosov za učinkovito delovanje organizacije
Povzetek ugotovljenega kaže, da imajo vodje pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njihova vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov.
Razprava: Vloga vodje v zdravstvu je ključna za zagotavljanje kakovosti oskrbe pacientov in učinkovitega delovanja zdravstvenih organizacij. Analiza rezultatov je pokazala, da so zaposleni v večini primerov izkazali visoko zadovoljstvo s svojimi vodjami glede na različne vidike njihovega vodenja, kot so empatija, motivacija ter pravičnost pri reševanju konfliktov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da večja kot je vključenost vodje v proces dela na oddelku, bolj je povezana z večjo pogostostjo spodbujanja zaposlenih za kakovostno opravljeno delo. Povzetek ugotovljenega kaže, da ima vodja pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njena vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov.
Ključne besede: vloga vodje v timu zdravstvene nege, kakovost v zdravstveni negi, timsko delo, vodenje, menedžment.
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2024; Ogledov: 1185; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,99 MB) |
