Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo
Ema Gaber, 2016

Opis: Zadnje desetletje 20. stoletja je bilo obdobje, ki ga je najbolj zaznamovala vojna na območju bivše Jugoslavije. V spopadih je prihajalo do resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Najbolj je trpelo civilno prebivalstvo, nad katerim so oborožene sile izvajale hude zločine, ki jih je vrsta mednarodnih pravnih aktov označevala kot prepovedane. Že po dveh letih spopadov je bilo jasno, da vojna predstavlja resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Po številnih neuspešnih posredovanjih je Organizacija združenih narodov ustanovila Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo, z namenom, da kaznuje osebe, odgovorne za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, storjene na območju bivše Jugoslavije. Trije glavni organi Sodišča - Senat, Urad tožilca in Tajništvo - skupaj delujejo za doseg namena Sodišča. Sodišče je končalo dolgo obdobje nekaznovanosti za vojne zločine. Izoblikovalo je način, po katerem se lahko preganja tudi najhujše zločince, hkrati pa varuje pravice njih in drugih udeležencev v postopku. V štiriindvajsetih letih obstoja je na različne načine prispevalo k razvoju mednarodnega prava in ustanovitvi drugih mednarodnih kazenskih sodišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno kazensko sodišče, Organizacija združenih narodov, kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vojni zločini, državljanske vojne, razpad Jugoslavije, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3037; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (807,98 KB)

5.
6.
Odgovornost za kazniva dejanja pripadnikov mirovnih sil organizacije združenih narodov - primer Kongo
Sabina Mahnič, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: OZN, kazenska odgovornost, vojni zločini
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2110; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (713,45 KB)

7.
Enota 731 v luči mednarodnega prava
Marko Pegan, 2022

Opis: V tem diplomskem delu je predstavljena Enota 731, prikrita enota japonske cesarske vojske za razvoj biološkega orožja in programa biološkega bojevanja. Delovala je v japonski marionetni državi Mandžukuo na Kitajskem, med drugo kitajsko-japonsko vojno in drugo svetovno vojno. Enota je postala zloglasna na podlagi dokumentacije, ki je razkrila razne neetične poskuse na ljudeh – predvsem na kitajskih civilistih ter kitajskih in sovjetskih vojnih ujetnikih. Omenjeni eksperimenti so obsegali preizkus različnih oblik biološkega orožja ter neetične medicinske in znanstvene poskuse na ljudeh. Danes velja delovanje te enote za enega izmed najbolj raziskanih in dokumentiranih primerov japonskih vojnih zločinov med drugo svetovno vojno. V diplomskem delu je zato po kratkem zgodovinskem uvodu in predstavitvi dejanskega stanja pozornost posvečena mednarodnopravnemu aspektu Enote 731, ki obsega definicijo nekaterih temeljnih mednarodnih hudodelstev, relevantne mednarodne sporazume in sodne procese, ki so pomembni v povezavi z obravnavano problematiko. Med pisanjem naloge sem si zastavil tudi tri hipoteze, na katere sem poiskal odgovore. V sklepnem delu naloge sem potrdil ali ovrgel zastavljene hipoteze ter delo zaključil z opredelitvijo do nekaterih temeljnih problemov mednarodnega prava, ki lahko potencialno vplivajo na postopek doseganja pravičnega sojenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Enota 731, mednarodno pravo, vojni zločini, zločini proti človečnosti, medicinski poskusi, retroaktivnost
Objavljeno: 27.09.2022; Ogledov: 591; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (484,11 KB)

8.
Konflikt med Rusijo in Ukrajino
Iris Javornik, 2022

Opis: V diplomskem delu bom predstavila že več let trajajoči konflikt med dvema državama bivše Sovjetske z veze, Rusijo in Ukrajino. 24. februarja letos je bil cel svet priča ruski invaziji na Ukrajino, ki se je po več mesecih groženj tudi uresničila in traja še danes. Ker menim, d a je to dogajanje trenutno zelo aktualno in pomembno za prihodnost EU, kot tudi po svetu, bom z diplomskim delom poskušala odkriti, kaj je vzrok za nestabilne odnose po razpadu Sovjetske zveze in posledično tudi na vojne napade. Osredotočila se bom predvse m na dogajanje po letu 2014, ko je prišlo do državljanske vojne v Ukrajini, ter pomen konflikta na sodobni mednarodni red, ki je hkrati odprl vprašanje glede vojnih zločinov v Ukrajini. EU že od leta 2014 postopoma uvaja sankcije proti Rusiji zaradi nezako nite priključitve Krima, odločitve o priznanju dveh pokrajin Doneck in Lugansk, kot neodvisnih entitet in neupravičene vojaške agresije v Ukrajini v letu 2022. Te gospodarske sankcije naj bi resno škodovale Rusiji zaradi njenih dejanj, hkrati bi jo ovirale pri nadaljevanju agresije. Tu se poraja vprašanje, ali se ponavlja zgodovina, saj se takšne sankcije v Evropi niso uvajale od Versajske mirovne pogodbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Rusija, Ukrajina, Krim, vojni zločini, mednarodno pravo, mednarodno kazensko pravo
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 661; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (752,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh