Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Uvedba sistema prednostnega glasu kot ena izmed možnosti uresničitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-32/15
Rebeka Ostrovršnik, 2021

Opis: Dve najpomembnejši vprašanji, s katerima se stroka in politika že dolgo časa ukvarjata, sta vprašanje skladnosti volilnega sistema, kot je določen v Zakonu o volitvah v DZ z Ustavo RS, in vprašanje njegove primernosti za naše politične razmere. Ta tematika je z odločbo Ustavnega sodišča U-I-32/15, ko je slednje na zahtevo Državnega sveta presojalo ustavno skladnost Zakona o volitvah v državni zbor in Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, zopet postala aktualna. Ustavno sodišče v omenjeni odločbi zapiše, da volilni sistem v veljavni ureditvi ni neskladen z ustavo, pri čemer je izbira med načini glasovanja o kandidatih vprašanje primernosti zakonske ureditve, ki spada v polje proste presoje zakonodajalca. Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-32/15 tako narekuje predvsem ustrezne spremembe in dopolnitve 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v zvezi z mejami volilnih okrajev. Diplomsko delo predstavlja veljavni volilni sistem in različne oblike prednostnega glasu, prav tako pa razčlenjuje različne vidike uvedbe t. i. preferenčnega glasu kot ureditve, ki bi hkrati %rešila% vprašanje meja volilnih okrajev, ki ga naslavlja odločba US RS U-I-32/15, saj bi se ti ohranili zgolj na administrativni ravni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: volilni sistem, sistem prednostnega glasu, volitve poslancev v državni zbor, volilna pravica, volilna udeležba
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 1206; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Politična prisotnost žensk v slovenskem parlamentu od osamosvojitve do danes
Milena Bartelj, 2011

Opis: Med ţenskami in moškimi obstajajo razlike, tako v fizičnem in osebnostnem profilu, kot tudi v načinu razmišljanja, delovanja, vodenja, komuniciranja, čutenja. Sredi leta 2009 je v Sloveniji ţivelo 2.042.335 prebivalcev, med njimi 1.030.568 ţensk in 1.011.767 moških. Čeprav se v Sloveniji letno rodi manj deklic kot dečkov, je ţensk v skupnem številu prebivalstva več kot moških, kajti ţivljenjska doba ţensk je danes zaradi genetskih, socioloških, zdravstvenih in drugih razlogov povprečno skoraj devet let daljša kot ţivljenjska doba moških (Statistični urad RS, 2010). Glede na gostoto prebivalstva v drţavi so ţenske neustrezno zastopane na vseh ravneh političnega odločanja; tako v voljenih kot v imenovanih političnih telesih, na drţavni in na lokalni ravni. Odsotnost ţensk v politiki je resen problem, ki ga je potrebno rešiti, drţave pa ga poskušajo reševati tako na mednarodnem kot na drţavnem in lokalnem nivoju. Slovenija je v evropskem in svetovnem merilu drţava z nizkim deleţem ţensk v politiki. Z namenom zagotavljanja bolj uravnoteţene zastopanosti ţensk v politiki je bil leta 2006 spremenjen Zakon o lokalnih volitvah, katerega namen je postopno uvajanje 40 % kvot za manj zastopani spol. Za večjo prisotnost in angaţiranost ţensk v politiki je bistvenega pomena, da so zagotovljeni mehanizmi, od zakonodaje do posebnih ukrepov znotraj političnih strank, ki ţenskam omogočajo laţji vstop in udeleţbo v politiki. Poleg tega je izrednega pomena politična kultura znotraj strank ter v političnih telesih na lokalni, drţavni in nacionalni ravni. Velik pomen imajo tudi mediji, kultura v drţavi, tradicija, delitev moško − ţenskih vlog, ekonomska neodvisnost, izobraţenost. Pri procesih odločanja v RS je prisotnost ţensk zelo pomembna, saj ima Drţavni zbor RS reprezentativno vlogo in zastopa interese vseh drţavljank in drţavljanov. Odsotnost ţensk pomeni, da polovica prebivalstva nima moţnosti izraţati svojih mnenj, stališč, izkušenj ter s tem tudi ne moţnosti vpliva na politične predloge, pobude, spremembe in odločitve. V dvajsetih letih, od osamosvojitve do danes (2011), je zastopanost ţensk v slovenskem parlamentu nizka in se giblje med 7 in 13 %.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ženske študije, parlament, ženske kvote, politične stranke, volilni sistem, enaka volilna pravica
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1140; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (869,92 KB)

5.
Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, njena oporočna sposobnost in volilna pravica
Petra Mikić, 2022

Opis: Leta 2019 je v veljavo stopil Družinski zakonik (DZ), ki je na področje družinskopravne zakonodaje prinesel številne novosti in spremembe, med drugim tudi glede skrbništva za odrasle osebe, saj je ukinil predhodno aktualni institut odvzema poslovne sposobnosti ter postopek glede tega in ga nadomestil s postopkom postavitve osebe pod skrbništvo za odrasle, kar je bistvena sprememba na tem področju, saj tako skrbništvo za odrasle osebe od dne veljave DZ ni več posledica odvzema poslovne sposobnosti fizičnemu subjektu. Izpostaviti gre, da skrbništvo za odrasle osebe predstavlja izjemno občutljivo področje, ki se nanaša na družbeno skupino, katere dobrobit v smislu zavarovanja njihovih človekovih pravic in temeljenjih svoboščin, zahteva prizadevanje k ureditvi, ki zagotavlja najvišjo možno zagotovitev pravne varnosti ter zavarovanja pravic in koristi oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe kot družbene skupine. Sama uveljavitev DZ je prinesla spremembe, ki zagotavljajo večjo pravno varnost za osebe, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe v Republiki Sloveniji in za tiste, o katerih teče postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, pa vendar je namen tega magistrskega dela izpostaviti množične pomanjkljivosti trenutne ureditve tega področja znotraj pravnega reda RS. Razlogi za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo so različni, zato si je potrebno prizadevati k individualni obravnavi vsakega primera posebej glede na njegove okoliščine in psihofizično stanje (potencialnega) varovanca. Trenutna pravna ureditev predstavlja številne izzive glede trajanja skrbništva nad odraslo osebo, presojanjem njenih zmožnosti veljavnega sklepanja pravnih poslov skozi čas trajanja skrbništva, pomanjkljivosti v zakonodaji pa prestavljajo tudi nastanek problematike v tem magistrskem delu glede presojanja oporočne sposobnosti in sposobnosti uresničevanja volilne pravice oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skrbništvo za odrasle osebe, oporočna sposobnost, volilna pravica, dedno pravo, družinsko pravo, ustavno pravo, dedovanje, človekove pravice, medicinsko izvedenstvo
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 601; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (909,74 KB)

6.
Nadomestilo volilnih komisij za opravljanje dela na volitvah, nadomestilo ali zgolj nagrada?
Nika Lončar, 2022

Opis: Volitve so instrument, ki državljanom daje možnost demokratične izbire političnih odločitev. Z izvolitvijo svojih predstavnikov na volitvah ljudstvo vlada. Tako izbira volilnega sistema v določeni državi bistveno vpliva na učinkovito delovanje in samo legitimnost posameznega političnega sistema. Volilni sistemi so razdeljeni na tri ključne: večinski volilni sistem, proporcionalni volilni sistem in polproporcionalni volilni sistem. V Sloveniji smo se po osamosvojitvi odločili (zakonodajalec) za proporcionalni volilni sistem. Tako razdelitev mandatov v Državnem zboru poteka na dveh ravneh: na ravni volilnih enot in na ravni celotne države. V magistrskem delu smo skušali analizirati volilni sistem v Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Češka, ZR Nemčija) ter naredili primerjavo. Analizirali smo tudi sodno prakso na teh področjih in skušali prikazati, kje prihaja do pravnih sporov. Na podlagi teoretičnih izhodišč različnih avtorjev smo pripravili anketni vprašalnik in opravili kvantitativno raziskavo. Z analizo smo ugotavljali, kako člani OVK in VKVE za opravljanje dela na volitvah jemljejo plačilo, kot nadomestilo ali zgolj nagrado in kaj jih pri tem motivira. V raziskavi je sodelovalo 121 anketirancev. Ugotovili smo povezanost med motivacijo in višino nadomestila. Prav tako je iz odgovorov anketirancev razvidno, da plačilo jemljejo bolj kot nadomestilo in manj kot nagrado. V zaključnem delu smo podali predlog izboljšav z vizijo morebitnih prihodnih dogodkov na področju demokracije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demokracija, ustavnost, zakonitost, človekove pravice in svoboščine, volitve, volilna pravica, demokratični volilni standardi
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 442; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
E-volitve kot oblika uveljavljanja aktivne volilne pravice
Jan Kočevar Polak, 2023

Opis: Skozi magistrsko raziskovalno delo smo predstavili e-volitve kot eno izmed oblik uveljavljanja aktivne volilne pravice. Kot enega izmed glavnih problemov in hkrati predmet raziskovanja smo na podlagi pregleda dostopne literature in člankov pogledali in poskušali odgovoriti na vprašanje kako pomembna je volilna udeležba na volitvah v državah, kjer prevladuje sodobna demokracija in ali bi se z uvedbo e volitev v Sloveniji povečala udeležba na volitvah. Glavni cilj uvedbe e-volitev bi bil povečanje volilne udeležbe. Posamezniki imamo v Sloveniji z URS v 43. členu zagotovljeno volilno pravico. Volilna pravica je splošna in enaka. V Republiki Sloveniji imamo vsi državljani svobodno volilno pravico. Aktivna volilna pravica pomeni pravico voliti in daje državljanom in državljankam pravico, da lahko glasujejo na parlamentarnih volitvah za državni zbor, volitvah za predsednika republike in na lokalnih volitvah, ter da na referendumih lahko izrazijo svojo voljo na glasovnici. V teoretičnem delu smo s pomočjo opisne in razlagalne metode predstavili in obrazložili zdajšnje stanje na področju volitev, izvrševanje aktivne volilne pravice, opredelili ključne za in proti uvedbi e-volitev, podali ključne argumente za in proti uvedbi e-volitev in uporabi internetnega glasovanja. V praktičnem delu oz. jedru magistrskega raziskovalnega dela smo pa predstavili internetno glasovanje kot eno izmed oblik e-glasovanja skozi primerjalno analizo od začetka uvedbe e-volitev v Estoniji na podlagi ključnih tabel in grafov. S pomočjo zgodovinske metode smo pa predstavili kronološki pregled oz. genezo dogajanja glede razprave o uvedbi e-volitev in internetnega glasovanja kot eni izmed oblik e-glasovanja. Namen magistrskega raziskovalnega dela je pripraviti predloge in rešitve kako povečati volilno udeležbo z uvedbo e-volitev. Cilji magistrskega raziskovalnega dela so pa predstaviti pomen aktivne volilne pravice in način uresničitve aktivne volilne pravice ter ugotoviti ali so e-volitve lahko komplementarne klasičnemu načinu glasovanja. Pri uvedbi e volitev ne gre za spreminjanje koncepta volitev ampak le za upoštevanje in prilagoditev tehnološkemu napredku v družbi. Uvedba e-volitev bi olajšala izraz volje na glasovnici in oddajo glasovnice za volilne upravičence, ki se na dan volitev oz. referenduma ne morejo udeležiti na klasični način.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: e-volitve, aktivna volilna pravica, internetno glasovanje, Estonija, volilna udeležba
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh