Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Uvedba sistema prednostnega glasu kot ena izmed možnosti uresničitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-32/15
Rebeka Ostrovršnik, Arne Mavčič, 2021

Opis: Dve najpomembnejši vprašanji, s katerima se stroka in politika že dolgo časa ukvarjata, sta vprašanje skladnosti volilnega sistema, kot je določen v Zakonu o volitvah v DZ z Ustavo RS, in vprašanje njegove primernosti za naše politične razmere. Ta tematika je z odločbo Ustavnega sodišča U-I-32/15, ko je slednje na zahtevo Državnega sveta presojalo ustavno skladnost Zakona o volitvah v državni zbor in Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, zopet postala aktualna. Ustavno sodišče v omenjeni odločbi zapiše, da volilni sistem v veljavni ureditvi ni neskladen z ustavo, pri čemer je izbira med načini glasovanja o kandidatih vprašanje primernosti zakonske ureditve, ki spada v polje proste presoje zakonodajalca. Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-32/15 tako narekuje predvsem ustrezne spremembe in dopolnitve 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v zvezi z mejami volilnih okrajev. Diplomsko delo predstavlja veljavni volilni sistem in različne oblike prednostnega glasu, prav tako pa razčlenjuje različne vidike uvedbe t. i. preferenčnega glasu kot ureditve, ki bi hkrati %rešila% vprašanje meja volilnih okrajev, ki ga naslavlja odločba US RS U-I-32/15, saj bi se ti ohranili zgolj na administrativni ravni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: volilni sistem, sistem prednostnega glasu, volitve poslancev v državni zbor, volilna pravica, volilna udeležba
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 156; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3.
Politična prisotnost žensk v slovenskem parlamentu od osamosvojitve do danes
Milena Bartelj, 2011

Opis: Med ţenskami in moškimi obstajajo razlike, tako v fizičnem in osebnostnem profilu, kot tudi v načinu razmišljanja, delovanja, vodenja, komuniciranja, čutenja. Sredi leta 2009 je v Sloveniji ţivelo 2.042.335 prebivalcev, med njimi 1.030.568 ţensk in 1.011.767 moških. Čeprav se v Sloveniji letno rodi manj deklic kot dečkov, je ţensk v skupnem številu prebivalstva več kot moških, kajti ţivljenjska doba ţensk je danes zaradi genetskih, socioloških, zdravstvenih in drugih razlogov povprečno skoraj devet let daljša kot ţivljenjska doba moških (Statistični urad RS, 2010). Glede na gostoto prebivalstva v drţavi so ţenske neustrezno zastopane na vseh ravneh političnega odločanja; tako v voljenih kot v imenovanih političnih telesih, na drţavni in na lokalni ravni. Odsotnost ţensk v politiki je resen problem, ki ga je potrebno rešiti, drţave pa ga poskušajo reševati tako na mednarodnem kot na drţavnem in lokalnem nivoju. Slovenija je v evropskem in svetovnem merilu drţava z nizkim deleţem ţensk v politiki. Z namenom zagotavljanja bolj uravnoteţene zastopanosti ţensk v politiki je bil leta 2006 spremenjen Zakon o lokalnih volitvah, katerega namen je postopno uvajanje 40 % kvot za manj zastopani spol. Za večjo prisotnost in angaţiranost ţensk v politiki je bistvenega pomena, da so zagotovljeni mehanizmi, od zakonodaje do posebnih ukrepov znotraj političnih strank, ki ţenskam omogočajo laţji vstop in udeleţbo v politiki. Poleg tega je izrednega pomena politična kultura znotraj strank ter v političnih telesih na lokalni, drţavni in nacionalni ravni. Velik pomen imajo tudi mediji, kultura v drţavi, tradicija, delitev moško − ţenskih vlog, ekonomska neodvisnost, izobraţenost. Pri procesih odločanja v RS je prisotnost ţensk zelo pomembna, saj ima Drţavni zbor RS reprezentativno vlogo in zastopa interese vseh drţavljank in drţavljanov. Odsotnost ţensk pomeni, da polovica prebivalstva nima moţnosti izraţati svojih mnenj, stališč, izkušenj ter s tem tudi ne moţnosti vpliva na politične predloge, pobude, spremembe in odločitve. V dvajsetih letih, od osamosvojitve do danes (2011), je zastopanost ţensk v slovenskem parlamentu nizka in se giblje med 7 in 13 %.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ženske študije, parlament, ženske kvote, politične stranke, volilni sistem, enaka volilna pravica
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (869,92 KB)

4.
Vzpon nestrankarskih list in nestrankarskih županskih kandidatov na lokalnih volitvah v Sloveniji
Robert Gajser, 2020

Opis: Slovenija je kot pogoj za članstvo v Evropski uniji uvedla sistem lokalne samouprave, katere osnovne enote po še nedokončani regionalizaciji so občine. Organe upravljanja občani izbirajo vsake štiri leta na svobodnih in demokratičnih lokalnih volitvah. Župan kot izvršilni organ lokalne samouprave in občinski svet kot kolektivni predstavniški organ sta organa, preko katerih prebivalci odločajo o zadevah, ki se tičejo lokalne skupnosti. Zato so še kako pomembni osebne kvalitete predstavnikov, njihov socialni kapital in vpliv skupin, katerih člani so ali niso. Zakon o lokalnih volitvah v Sloveniji na podlagi smernic EU omogoča kandidiranje nestrankarskih list in kandidatov z relativno preprostim postopkom zbiranja podpisov volivcev. Evropska komisija takšen način kandidiranja podpira, da bi odločanje o javnih zadevah približala ljudem, zmanjšala politično apatijo in hkrati decentralizirala upravljanje držav članic EU. Takšen ukrep pa ima še številne druge vplive, ki niso dobro raziskani, in je hkrati ploden teren za t. i. volilno manipulacijo. Na lokalnih volitvah v Sloveniji se pojavlja vse več nestrankarskih list in kandidatov, njihov uspeh pa je vedno boljši. Zato smo opravili raziskavo, v kateri smo uporabili različne raziskovalne metode in rezultate preverili s primerjalno analizo izbranih raziskav, ki smo jih opravili v drugačnih, a primerljivih okoljih in z drugačnimi raziskovalnimi metodami. V raziskavi smo se osredotočili na dve osnovni področji – proučevali smo razloge za omenjeni pojav in vpliv, ki ga ima. Razloge smo iskali pri dveh subjektih, ki sodelujejo v procesu volitev, in sicer kandidatih oz. političnih strankah kot interesnih skupinah z največjim in neposrednim interesom ter pri volivcih, katerih interes je posreden. Premisa je bila, da razlogi niso samo na eni ali na drugi strani, temveč da gre za splet vzročno-posledičnih dejavnikov, kar smo z raziskavo tudi dokazali. Vpliva, ki ga ima pojav na družbo, nismo uspeli v celoti raziskati in pojasniti, zato ostaja še neraziskano področje za nadaljnje raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nestrankarske liste, politične stranke, politične elite, demokracija, lokalne volitve, volilni sistem, demokracija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (970,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh