1. |
2. |
3. Analiza organizacijske kulture v izbranem podjetjuMetka Gašper, 2019 Opis: Kultura, ki vlada v določeni organizaciji, je velikokrat glavni zaviralni dejavnik uspešnega razvoja upravljanja in zagotavljanja kakovosti podjetja. Od ustrezne organizacijske kulture je tudi odvisen uspešen razvoj podjetja in zagotavljanje kakovosti, zato je razmislek o prevladujoči organizacijski kulturi podjetja zelo resen.
Glavni cilj magistrskega dela je oblikovati predloge za izboljšanje organizacijske kulture v izbranem podjetju. V prvem delu magistrskega dela se predstavi teorija s področja organizacijske kulture, njeno oblikovanje, analiziranje in spreminjanje. Ugotovi se značilnost organizacijske kulture v izbranem podjetju. S pomočjo OCAI vprašalnika se obravnava obstoječo in želeno organizacijsko kulturo ter vrednote. Raziskava se v nadaljevanju z vključitvijo polstrukturiranega intervjuja vodstva podjetja še poglobi.
Rezultati raziskave so pokazali, da se obstoječa organizacijska kultura ne ujema z želeno organizacijsko kulturo zaposlenih in vodstva v izbranem podjetju, zato so se oblikovali kratkoročni in dolgoročni predlogi za izboljšanje organizacijske kulture, ki bodo pripomogli k rasti in razvoju izbranega podjetja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacijska kultura, vrednote, OCAI vprašalnik, hierarhija, trg, klan, adhokracija, zagotavljanje kakovosti, Cameron, Quinn
Objavljeno: 20.04.2019; Ogledov: 3215; Prenosov: 302
 Celotno besedilo (1,86 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Analiza uspešnosti rehabilitacije pacienta z endoprotezo kolenskega sklepaMaruša Kajzer, 2022 Opis: Kolenski sklep je največji sinovialni sklep v človeškem telesu. Poleg travmatičnih
poškodb ga prizadenejo tudi degenerativne spremembe. Najpogostejša večvzročna
degenerativna bolezen sinovialnih sklepov je osteoartroza. Njeni glavni simptomi in
klinični znaki so stalno prisotne bolečine, kratkotrajna jutranja okorelost, zmanjšanje
funkcije, krepitacija, omejena gibljivost in kostne zadebelitve sklepa. Ob neuspelem
konservativnem zdravljenju se odločimo za operativni poseg. Vstavitev totalne
endoproteze (v nadaljevanju: TEP) je ena izmed najpogostejših operacij v ortopediji.
Pomembno vlogo pri rehabilitaciji po protetiki sklepa imata predoperativna in
pooperativna priprava pacienta. V diplomski nalogi smo želeli analizirati uspešnost
pooperativne rehabilitacije pacienta s TEP kolena. Zanimala nas je povezava med
bolečino in ITM ter vpliv gibljivosti kolenskega sklepa glede na čas, po katerem so
pacienti prišli na rehabilitacijo. Raziskavo, v kateri je sodelovalo 50 pacientov, smo
izvedli v Medicinsko-rehabilitacijskem centru Zreče. Pacienti so skupaj s fizioterapevti
izpolnili vprašalnik Knee Society Score pred štirinajstdnevnim rehabilitacijskim
procesom in po njem. Po končani rehabilitaciji smo podatke statistično analizirali.
Ugotovili smo, da je korelacija med ITM telesne teže in stopnjo bolečine v kolenskem
sklepu negativna in nizka (r = 0,336). Rezultati so pokazali, da je bil regresijski model
statistično značilen (p = 0,017). Variabilnost indeksa telesne mase je pojasnila 9,4-
odstotno točkovanje bolečin v kolenu. Za vsak dodaten kg/m2 se je bolečina v kolenu
zmanjšala za 0,612 točke (p(t) = 0,017). Dokazali smo tudi, da se je gibljivost po koncu
rehabilitacije statistično značilno izboljšala za 14 stopinj (p < 0,001). Med časom, ki je
pretekel od operacije do pričetka rehabilitacije, in izboljšanjem gibljivosti je bila
korelacija negativna, neznatna in statistično neznačilna (rho = –0,195; p = 0,174).
Ugotovili smo, da se je kolenski rezultat po štirinajstdnevni rehabilitaciji statistično
značilno izboljšal za 15 točk (p < 0,001).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: endoproteza kolenskega sklepa, osteoartroza, rehabilitacija endoproteze, vprašalnik Knee Society Score
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 677; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,16 MB) |
8. |
