1. Starejši odrasli in prazniki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaPetra Strmšek, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali tematiko v povezavi s starejšimi odraslimi in prazniki. Za starejše odrasle je pomembno, da tako v pripravah kot tudi izvedbi praznovanj aktivno sodelujejo, so ustvarjalni in da svojo tradicijo doživljanja praznikov lahko prenašajo na mlajše generacije. Namen diplomske naloge je s pomočjo raziskave preučiti, kakšen je odnos starejših odraslih do praznikov. Raziskavo smo izvedli med starejšimi občani, ki živijo tako v domačem okolju kot tudi v domovih za starejše. Med raziskovanjem smo ugotovili, da način bivanja starejših odraslih v manjši meri vpliva na doživljanje praznikov, saj tisti starejši odrasli, ki živijo v družinskem okolju, praznikom pripisujejo nekoliko večji pomen. Prav tako smo ugotovili, da na pomen praznikov pri starejših odraslih vplivajo spol, starost in njihov svetovni nazor. Praznovanja in prazniki so za starejše odrasle zelo pomembni, zato se morajo tega zavedati vsi, ki so kakor koli vpleteni v njihova življenja − torej tako v domovih za starejše občane kot v domačem, družinskem okolju, da jim s svojim delom pripravijo nepozabna praznovanja. Še posebej tistim, ki nimajo svojcev, saj jim bodo s tem polepšali njihovo bivanje in jim obudili spomine na mladost.
Ključne besede: starejši odrasli, prazniki, praznovanje, vrednote, postmoderna družba
Objavljeno v ReVIS: 05.12.2024; Ogledov: 19; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (5,66 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. Aktivno državljanstvo mladih v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti: pomen mladinskega organiziranja za lokalne skupnosti v Republiki SlovenijiAndrej Čuš, 2023, ni določena Opis: Mladinske organizacije v Sloveniji imajo pomembno vlogo pri vključevanju mladih v družbo. Tako je bilo že v časih bivše države in tako je tudi danes. Za Slovenijo, kot mlado in postsocialistično državo, veljajo nekatere zakonitosti, marsikaj pa se na številnih področjih od obdobja osamosvojitve ni spremenilo. Tako je tudi na področju mladinskega organiziranja v Sloveniji, za katerega lahko trdimo, da je usmerjeno dvotirno, saj imamo zelo močne in avtonomne študentske organizacije, na drugi strani pa se mladinski sveti lokalnih skupnosti težko primerjajo s študentskimi organizacijami tako z vidika avtonomije kakor tudi logistične in finančne podpore, ki jo prejmejo s strani države.
Študije mladih postajajo vse pomembnejša tema tudi v Sloveniji, še posebej v časih, ko prevladujejo individualistične vrednote in razmišljanja. Če v obdobju prvih dvajset let države ni bilo veliko analiz in raziskav z vidika proučevanja mladih in mladinskih organizacij, se stanje izboljšuje.
Lokalne skupnosti imajo pomembno vlogo pri sodelovanju in spodbujanju mladih in organizacij, v katere se vključujejo. Lokalna samouprava v Sloveniji se je zelo razvila in v ospredje prehajajo tudi teme, kot so participacija, usposabljanje in sodelovanje občanov. Ob tem pa imamo zakonodajni okvir, ki to spodbuja, po drugi strani pa ima Slovenija kot država z veliko razvojnimi razlikami še veliko izzivov, ki jih bo treba preseči za enakomeren razvoj in spodbujanje mladih in mladinskih organizacij po državi.
V sklopu doktorske disertacije je bila s kvantitativno in kvalitativno metodo opravljena raziskava, ki se je izvajala decembra 2020 in januarja 2021. V njej je sodelovalo 157 slovenskih občin in 23 mladinskih svetov lokalnih skupnosti. V raziskavi smo proučevali, s kakšnimi ukrepi in instrumenti zagotavljajo slovenske občine participacijo mladih v lokalnih skupnostih, po drugi strani pa smo na strani mladinskih svetov lokalnih skupnosti preverjali, kakšne pogoje za participacijo mladih zagotavljajo mladim slovenske občine.
Ugotovljeno je bilo, da veliko slovenskih občin nima pogojev, ki bi ustrezali in podpirali participacijo mladih prek instrumentov, ki jih predvideva Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, za kar obstaja več razlogov. Tam, kjer so ustanovljene in podprte mladinske strukture, je stanje glede ukrepov za participacijo in življenje mladih boljše v obliki sprejetih strategij in ukrepov, ki omogočajo mladim boljše življenje.
Za Slovenijo je značilno, da je centralizirana država, tako z vidika regionalnega razvoja kakor tudi drugih storitev, ki bi jih država nudila državljanom. Zaradi tega se dogaja centralizacija tudi na področju mladinskega dela, medtem ko številne manjše lokalne skupnosti nimajo pogojev, da bi lahko izvajali mladinsko delo in politiko.
V mednarodnem vidiku ugotavljamo, da se Slovenija po organiziranosti mladinskega sektorja uvršča nekje na sredino evropskih držav, saj ne more tekmovati z bogatim severom in jedrnimi državami, medtem ko je na jugu stanje precej slabše.
V zaključku disertacije so predstavljeni predlogi za izboljšanje položaja mladinskega organiziranja v Sloveniji tako z vidika zakonodaje kakor tudi logističnih vidikov.
Ključne besede: študije mladine, mladinske organizacije, participacija mladih, zgodovina mladinskega sektorja v Sloveniji, lokalna demokracija, vrednote mladih, mladi v Evropski uniji.
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2023; Ogledov: 880; Prenosov: 71
Celotno besedilo (3,66 MB) |
6. Pomen zgodbarjenja v kontekstu znamkeNina Domič, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen zgodbarjenja (angl. Storytelling) ter ugotoviti, zakaj je zgodbarjenje pomembno. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, oblikovali pet hipotez in opravili dva intervjuja. Z raziskavo smo ugotovili, da ljudi najbolj navdušujejo zgodbe s humorjem in vrednotami, kot so ljubezen, veselje in razigranost. Ljudje ne uživajo vedno pri gledanju predolgih oglasov. Odzivi ljudi na predolge zgodbe so pomembni za oblikovalce zgodb in to predstavlja vrzel, ki bi jo bilo treba v prihodnosti bolje raziskati. Potrdili smo štiri hipoteze, eno hipotezo, ki se nanaša na poznavanje pojma zgodbarjenja in znamke, nismo potrdili.
Ključne besede: zgodbarjenje, zgodba, znamka, vrednote, čustva
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2023; Ogledov: 740; Prenosov: 23
Celotno besedilo (926,81 KB) |
7. Vloga in pomen zadrževanja dobrega delavca v organizaciji proučevanega ministrstva : diplomska nalogaJerneja Peterka, 2023, diplomsko delo Ključne besede: medgeneracijsko komuniciranje, dober delavec, fluktuacija, motivi, vrednote, upravljanje delavcev, motiviranje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 638; Prenosov: 99
Celotno besedilo (691,38 KB) |
8. Oblikovanje vrednot slovenske vojske pri kandidatih v programu TVSUIztok Lisjak, 2023, ni določena Opis: Vrednote so za posameznika in družbo zelo pomembne, ali se tega zavedamo ali ne. Vrednote so gibalo našega ravnanja in pomembna kategorija naše motivacije ravnanja. Z vrednotami razumemo, kaj nam je pomembno – vredno. Pri svojem ravnanju vedno zavedno ali nezavedno tehtamo in se odločamo. Odločimo se za tisto, kar nam je pomembnejše – vredno.
Slovenska vojska se zaveda pomena vrednot, zato je tudi sprejela svoje vrednote in jih na neki način institucionalizirala. Slovenska vojska od svojih pripadnikov pričakuje, ne samo, da poznajo vrednote Slovenske vojske, ampak tudi, da jih pripadnik sprejme za svoje ter v skladu z njimi živi in deluje.
Vrednote so razmeroma trajna kategorija, ki se skozi časovno obdobje sicer spreminja, vendar potrebuje močnejše zunanje dražljaje. Slovenska vojska, tako kot druge tuje vojaške organizacije, skozi programe usposabljanja skuša indoktrinirati svoje pripadnike, da ponotranjijo vrednote organizacije za svoje. Program temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja (program TVSU) je začetno vstopno usposabljanje za vse, ki želijo služiti Slovenski vojski. Eden od temeljnih ciljev programa TVSU je razviti visoko raven domoljubja in vojaških vrednot.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija vrednot, vrednote Slovenske vojske in program TVSU. V empiričnem delu smo skozi dva vprašalnika, na začetku in koncu usposabljanja, ugotovili, ali pride v času usposabljanja pri programu TVSU do spremembe hierarhije vrednot Slovenske vojske. Ugotovitev je, da se vrednote v času usposabljanja spremenijo, nekatere napredujejo po lestvici, druge so po lestvici nazadovale.
Program TVSU neposredno ne vpliva na spremembo vrednot. Vrednote se spremenijo posredno zaradi narave in načina vojaškega življenja, ki so ga kandidati na usposabljanju deležni 24 ur na dan.
Ključne besede: vrednote, Slovenska vojska, usposabljanje, program TVSU, sprememba vrednot.
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2023; Ogledov: 815; Prenosov: 34
Celotno besedilo (950,92 KB) |
9. |
10. Vpliv moralnih vrednot na oblikovanje organizacijske kulture v javnem sektorju : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeTanja Krajišnik, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje
kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in
organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri
obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so
pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča
na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne
kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko
kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v
javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske
kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju
vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru
Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati
kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega
sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne
delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali
povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Ključne besede: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1383; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,00 MB) |
