11. Glasba kot kreator vrednot mladostnikov : diplomska nalogaJaka Fortunat, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obravnavamo povezanost mladih, natančneje mladostnikov, in glasbe
oziroma poslušanje glasbe ter vplivom tega dejavnika na vrednote oseb pred prehodom v
svet odraslih. Ob uvodni definiciji termina mladostnik nadaljujemo z opisom nekaj
aktualnih dejavnosti, s katerimi se soočajo in jih, da bi se izognili stresu, uporabljajo
pripadniki te starostne skupine. Med temi je seveda poglavje namenjeno tudi poslušanju
glasbe ter podrobnejši pregled zgodovine glasbe s poudarkom na obdobjih, ki so ciljala na
mladostnike kot osrednjo potrošniško skupino. Sledita metodološki pregled raziskovalnih
problematik in predempirični del, v katerem predstavimo raziskovalna vprašanja, namen in
cilje raziskovanja, raziskovalni problema in izbrano metodologijo, ki se najbolje prilega
obravnavani tematiki in želenim ugotovitvam. Sledi opis postopka zbiranja virov
predempiričnega dela kot tudi dela v sklopu metodološkega pristopa, pri čemer je treba
predčasno analizirati vzorec sodelujočih pri kvalitativni analizi.
Ocene in komentarji sodelujočih so poleg kodiranih podatkov analizirani, da preko njih
ugotavljamo resničnost zadanih raziskovalnih vprašanj in tez. Osrednji del diplomske
naloge je zaključen s krajšim povzetkom ugotovitev in zaključkom, v katerem je strnjeno
naučeno in ugotovljeno. Podane so še možnosti za nadaljnji razvoj obravnavane tematike.
Na koncu diplomske naloge sledijo še priloge v povezavi z delom: transkript, kodiranje
transkripta, časovnica izdelovanja naloge, kontaktno pismo.
Ključne besede: mladostniki, vrednote, glasba, poslušanje, primarno opravilo, sekundarno opravilo, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1062; Prenosov: 0 |
12. Inovativni pristopi v boju proti korupciji v javni upravi v Republiki Sloveniji : diplomska nalogaAndrej Čuš, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo na začetku predstavi javno upravo, etiko v javni upravi in pomen vrednot, ki
so prisotne na prav vsakem koraku delovanja javne uprave. Opravljen je zgodovinski pregled
razvoja vrednot v naši javni upravi, predstavljene so nekatere najnovejše raziskave s področja
vrednot v javni upravi. Obravnavano je tudi področje vrednot v javnem in zasebnem sektorju.
Podrobneje je predstavljena korupcija kot pojav, na katerih nivojih in v kakšnih oblikah se
pojavlja. Pri dejanju korupcije gre za neko namerno dejanje, s katerim želi osebek zlorabiti
svoje pristojnosti in se na ta način tudi okoristiti. Naloga se dotika tudi področja zaznavanja in
merjenja korupcije. Pri pojavu korupcije v javni upravi se predstavi vzroke, zakaj do
korupcije pride in seveda tudi posledice, katere prinaša pojav korupcije v javni upravi. Sledi
nekaj statističnih podatkov glede razsežnosti tega pojava pri nas, kjer so predstavljene tako
domače, kot tuje raziskave. Predstavljeni so domači in mednarodni akterji na področju boja in
preprečevanja korupcije, s poudarkom na akterjih iz Republike Slovenije. Na koncu so
predstavljeni in interpretirani rezultati kvalitativne empirične raziskave, ki smo jo opravili v
okviru raziskovalnega dela pri pripravi pričujoče diplomske naloge. V zaključku so podani
predlogi in smernice za izboljšanje prijemov in pristopov v boju proti korupciji v javni upravi
v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: korupcija, javna uprava, etika, vrednote, preprečevanje korupcije, boj proti korupciji
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1899; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (894,52 KB) |
13. Odnosi na delovnem mestu : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeAnamarija Šega, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočila na odnose na delovnem mestu. V teoretičnem delu
sem raziskala pomene vrednot, ki so za vsakega posameznika različne. Osredotočila sem se na
različne motivacijske načine, ki motivirajo zaposlene. Seveda ima vsak zaposleni drugačne
želje po motivaciji, zato mora vodja organizacije dobro poznati svoje zaposlene, da zna
vsakega ustrezno motivirati. Na odnose večkrat vplivajo tudi konflikti, ki se jim včasih težko
ognemo.
V empiričnem delu sem izbrala kvantitativen način raziskovanja. Uporabila sem anketni
vprašalnik, ki sem ga razdelila 250 zaposlenim. Anketni vprašalnik je rešilo 123 zaposlenih.
Rezultate sem nato predstavila v grafičnih prikazih in potrdila dve hipotezi ter eno ovrgla.
Ocenjujem, da je za dobre delovne rezultate ključen dober odnos med zaposlenimi. Delo bo
opravljeno hitreje in kvalitetnejše.
Ključne besede: odnosi, motivacija, konflikti, stres, mobing, vrednote, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1120; Prenosov: 79
Celotno besedilo (615,13 KB) |
14. Vpliv spreminjanja organizacijske kulture v javnem sektorju v Sloveniji na odnos zaposlenih do uporabnikov : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeTanja Krajišnik, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava slovenski javni sektor in njegovo transformacijo glede
usmerjenosti proti uporabnikom. Skušali smo ugotoviti, koliko, če sploh, se je javni sektor v
Sloveniji po osamosvojitvi države in vstopu v Evropsko unijo uspel približati državljanom na
področju bolj prijaznega, kakovostnejšega in učinkovitejšega nudenja storitev državljanom.
Prav tako nas je zanimalo, ali so se v tem času poleg norm delovanja spremenile tudi
vrednote, ki vladajo v javnih organizacijah.
Tako smo najprej predstavili osnovne pojme, kot so javni sektor, organizacijska kultura ter
njena funkcija v okvirih javnega sektorja, zgodovinski razvoj javnega sektorja v Sloveniji,
vrednote v slovenskem javnem sektorju ter kakovost in usmerjenost le-tega k uporabnikom.
Pri tem smo si pomagali s strokovno literaturo s teh področij ter drugimi viri, ki obravnavajo
omenjeno problematiko.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili
med desetimi vodilnimi zaposlenimi v organizacijah javnega sektorja, kot so center za
socialno delo, bolnišnica, zavod za zaposlovanje, socialno-varstvena organizacija, geodetska
uprava, sodišče, upravna enota, mestna občina, šola in finančni urad. Povzetek ugotovitev
smo predstavili v zaključku, kjer smo podali tudi nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Ključne besede: javni sektor, organizacijska kultura, vrednote, usmerjenost k uporabniku, kakovost storitev, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1167; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,19 MB) |
15. Interesne skupine med lobiranjem in korupcijo : magistrska nalogaTamara Makorič, 2013, magistrsko delo Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je moč elit in neformalnih mrež, oz. interesnih skupin, v katere
so elite povezane, močno povečala. Ljudje namreč postajajo čedalje bolj nezadovoljni z
obstoječimi gospodarskimi razmerami, za katere upravičeno krivijo svoje vlade. Vse bolj se
tudi zavedajo, da je najboljši način za uresničitev svojih interesov, ustanavljanje ali
pridružitev interesnim skupinam, preko katerih lahko vplivajo na državne organe, ketere
skušajo prepričati v sprejem ali zavrnitev določene odločitve. Tej aktivnosti pravimo
lobiranje.
Zelo pogosto pa so uporabljene lobistične metode sporne in mejijo na korupcijo. Slednja je
žal sestavni del vsake družbe, česar se zavedajo predvsem v tranzicijskih državah, kjer
obstajajo idealne okoliščine za pojav korupcije. Moralni vakuum, reprodukcija stare
skorumpirane nomenklature, neobstoj pravne države, in še bi lahko naštevali. Res je, da ima
nelegalno lobiranje številne negativne posledice, ne smemo pa pozabiti, da so interesne
skupine in lobiranje bistveni sestavini demokracije, ki prinašajo v družbo številne pozitivne
učinke, saj posredujejo med posamezniki in državo; večajo prostor za politično udeležbo in s
tem omejujejo politično odtujitev; so izraz svobode, tudi politične, saj omogočajo ljudjem
zasledovanje lastnih interesov; izražajo interese, ki bi sicer ostali zanemarjeni; so dopolnilo k
procesu odločanja, ki zagotavlja ravnotežje družbeno-političnega sistema, ker vplivajo na
stranke, javnost in vlado; itd.
Četudi drži, da vsaka družba po svoje definira kaj je sprejemljivo in kaj ne, velja tudi, da
postaja svet z globalizacijo vse manjši, države pa čedalje bolj povezane med seboj. Prav
zaradi slednjega in zaradi preprečevanja širjenja nelegalnega lobiranja, mora vsaka država
poskrbeti za regulacijo področja interesnega predstavništva in lobiranja s sprejetjem
ustreznih zakonov, kot je storila tudi Slovenija. Predvsem pa mora biti poslanstvo vsake
družbe vzgoja novih in starih generacij v duhu poštenosti, spoštovanja zakona, etičnih in
moralnih načel in ''zdravih'' vrednot. Takšni državljani se bodo prav gotovo borili za koristi
celotne družbe in uresničitev javnega interesa.
Ključne besede: elite, interesne skupine, korupcija, demokracija, tranzicijske države, regulacija, vrednote
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1317; Prenosov: 70
Celotno besedilo (728,35 KB) |
16. |
17. |
18. |
19. |
20. |
