Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 37 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
Vpliv moralnih vrednot na oblikovanje organizacijske kulture v javnem sektorju
Tanja Krajišnik, 2015

Opis: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 871; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

32.
33.
Oblikovanje vrednot slovenske vojske pri kandidatih v programu TVSU
Iztok Lisjak, 2023

Opis: Vrednote so za posameznika in družbo zelo pomembne, ali se tega zavedamo ali ne. Vrednote so gibalo našega ravnanja in pomembna kategorija naše motivacije ravnanja. Z vrednotami razumemo, kaj nam je pomembno – vredno. Pri svojem ravnanju vedno zavedno ali nezavedno tehtamo in se odločamo. Odločimo se za tisto, kar nam je pomembnejše – vredno. Slovenska vojska se zaveda pomena vrednot, zato je tudi sprejela svoje vrednote in jih na neki način institucionalizirala. Slovenska vojska od svojih pripadnikov pričakuje, ne samo, da poznajo vrednote Slovenske vojske, ampak tudi, da jih pripadnik sprejme za svoje ter v skladu z njimi živi in deluje. Vrednote so razmeroma trajna kategorija, ki se skozi časovno obdobje sicer spreminja, vendar potrebuje močnejše zunanje dražljaje. Slovenska vojska, tako kot druge tuje vojaške organizacije, skozi programe usposabljanja skuša indoktrinirati svoje pripadnike, da ponotranjijo vrednote organizacije za svoje. Program temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja (program TVSU) je začetno vstopno usposabljanje za vse, ki želijo služiti Slovenski vojski. Eden od temeljnih ciljev programa TVSU je razviti visoko raven domoljubja in vojaških vrednot. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija vrednot, vrednote Slovenske vojske in program TVSU. V empiričnem delu smo skozi dva vprašalnika, na začetku in koncu usposabljanja, ugotovili, ali pride v času usposabljanja pri programu TVSU do spremembe hierarhije vrednot Slovenske vojske. Ugotovitev je, da se vrednote v času usposabljanja spremenijo, nekatere napredujejo po lestvici, druge so po lestvici nazadovale. Program TVSU neposredno ne vpliva na spremembo vrednot. Vrednote se spremenijo posredno zaradi narave in načina vojaškega življenja, ki so ga kandidati na usposabljanju deležni 24 ur na dan.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vrednote, Slovenska vojska, usposabljanje, program TVSU, sprememba vrednot.
Objavljeno: 15.07.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (950,92 KB)

34.
35.
Pomen zgodbarjenja v kontekstu znamke
Nina Domič, 2023

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen zgodbarjenja (angl. Storytelling) ter ugotoviti, zakaj je zgodbarjenje pomembno. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, oblikovali pet hipotez in opravili dva intervjuja. Z raziskavo smo ugotovili, da ljudi najbolj navdušujejo zgodbe s humorjem in vrednotami, kot so ljubezen, veselje in razigranost. Ljudje ne uživajo vedno pri gledanju predolgih oglasov. Odzivi ljudi na predolge zgodbe so pomembni za oblikovalce zgodb in to predstavlja vrzel, ki bi jo bilo treba v prihodnosti bolje raziskati. Potrdili smo štiri hipoteze, eno hipotezo, ki se nanaša na poznavanje pojma zgodbarjenja in znamke, nismo potrdili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zgodbarjenje, zgodba, znamka, vrednote, čustva
Objavljeno: 08.11.2023; Ogledov: 225; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (926,81 KB)

36.
Aktivno državljanstvo mladih v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti: pomen mladinskega organiziranja za lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji
Andrej Čuš, 2023

Opis: Mladinske organizacije v Sloveniji imajo pomembno vlogo pri vključevanju mladih v družbo. Tako je bilo že v časih bivše države in tako je tudi danes. Za Slovenijo, kot mlado in postsocialistično državo, veljajo nekatere zakonitosti, marsikaj pa se na številnih področjih od obdobja osamosvojitve ni spremenilo. Tako je tudi na področju mladinskega organiziranja v Sloveniji, za katerega lahko trdimo, da je usmerjeno dvotirno, saj imamo zelo močne in avtonomne študentske organizacije, na drugi strani pa se mladinski sveti lokalnih skupnosti težko primerjajo s študentskimi organizacijami tako z vidika avtonomije kakor tudi logistične in finančne podpore, ki jo prejmejo s strani države. Študije mladih postajajo vse pomembnejša tema tudi v Sloveniji, še posebej v časih, ko prevladujejo individualistične vrednote in razmišljanja. Če v obdobju prvih dvajset let države ni bilo veliko analiz in raziskav z vidika proučevanja mladih in mladinskih organizacij, se stanje izboljšuje. Lokalne skupnosti imajo pomembno vlogo pri sodelovanju in spodbujanju mladih in organizacij, v katere se vključujejo. Lokalna samouprava v Sloveniji se je zelo razvila in v ospredje prehajajo tudi teme, kot so participacija, usposabljanje in sodelovanje občanov. Ob tem pa imamo zakonodajni okvir, ki to spodbuja, po drugi strani pa ima Slovenija kot država z veliko razvojnimi razlikami še veliko izzivov, ki jih bo treba preseči za enakomeren razvoj in spodbujanje mladih in mladinskih organizacij po državi. V sklopu doktorske disertacije je bila s kvantitativno in kvalitativno metodo opravljena raziskava, ki se je izvajala decembra 2020 in januarja 2021. V njej je sodelovalo 157 slovenskih občin in 23 mladinskih svetov lokalnih skupnosti. V raziskavi smo proučevali, s kakšnimi ukrepi in instrumenti zagotavljajo slovenske občine participacijo mladih v lokalnih skupnostih, po drugi strani pa smo na strani mladinskih svetov lokalnih skupnosti preverjali, kakšne pogoje za participacijo mladih zagotavljajo mladim slovenske občine. Ugotovljeno je bilo, da veliko slovenskih občin nima pogojev, ki bi ustrezali in podpirali participacijo mladih prek instrumentov, ki jih predvideva Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, za kar obstaja več razlogov. Tam, kjer so ustanovljene in podprte mladinske strukture, je stanje glede ukrepov za participacijo in življenje mladih boljše v obliki sprejetih strategij in ukrepov, ki omogočajo mladim boljše življenje. Za Slovenijo je značilno, da je centralizirana država, tako z vidika regionalnega razvoja kakor tudi drugih storitev, ki bi jih država nudila državljanom. Zaradi tega se dogaja centralizacija tudi na področju mladinskega dela, medtem ko številne manjše lokalne skupnosti nimajo pogojev, da bi lahko izvajali mladinsko delo in politiko. V mednarodnem vidiku ugotavljamo, da se Slovenija po organiziranosti mladinskega sektorja uvršča nekje na sredino evropskih držav, saj ne more tekmovati z bogatim severom in jedrnimi državami, medtem ko je na jugu stanje precej slabše. V zaključku disertacije so predstavljeni predlogi za izboljšanje položaja mladinskega organiziranja v Sloveniji tako z vidika zakonodaje kakor tudi logističnih vidikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: študije mladine, mladinske organizacije, participacija mladih, zgodovina mladinskega sektorja v Sloveniji, lokalna demokracija, vrednote mladih, mladi v Evropski uniji.
Objavljeno: 20.12.2023; Ogledov: 177; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (3,66 MB)

37.
Zdravstvena vzgoja romskih otrok na Kočevskem
Anita Vlašič, 2023

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdrav življenjski slog, kulturne vrednote, diplomska dela
Objavljeno: 09.01.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh