Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Socialna ali družbena omrežja so aplikacije, spletne storitve, platforme ali spletne strani, ki gradijo in odražajo družbene mreže ali družbene odnose med ljudmi, ki imajo skupne interese in/ali aktivnosti. Socialna omrežja so spremenila način delovanja poslovnega okolja. Podjetja so s pomočjo socialnih omrežij sposobna dostopati do virov, ki jim sicer niso bili na voljo. Socialna omrežja v podjetništvu imajo vpliv na marketing, na konkurenco med podjetji, na komunikacijo med podjetjem in strankami ter vpliv na pregled nad poslovanjem podjetij in prodajo. Znano je, da lahko podjetja, ki znajo uporabljati socialna omrežja in vlagajo v svoje vire, hitreje rastejo in s tem oblikujejo poslovno strategijo na konkurenčnih trgih. To se v glavnem obravnava kot odgovornost poslovodstva, rezultati pa niso odvisni le od sposobnosti vodstva, ampak tudi od zaposlenih. Eden najpomembnejših dejavnikov uspešnosti zaposlenih je doseganje ciljev. Uspešni zaposleni, ki izpolnjujejo roke, ustvarjajo prodajo, gradijo blagovno znamko in so učinkoviti. V diplomskem delu smo raziskali vpliv uporabe socialnih omrežij med delovnim časom na učinkovitost zaposlenih in posledično na delovno uspešnost. Proučili smo različne raziskave in pripravili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnil naključni vzorec anketirancev. Rezultate smo združili v smiselne sklope, s katerimi smo preverjali zastavljene hipoteze o vplivu uporabe socialnih omrežij na učinkovitost zaposlenih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: SOCIALNA OMREŽJA, DELOVNI ČAS, UČINKOVITOST, DELOVNA USPEŠNOST, ZAPOSLENI, ..
Objavljeno: 05.03.2021; Ogledov: 1184; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili devet različnih vidikov organizacijske klime – organiziranost, nagrajevanje, inovativnost in iniciativnost, usposabljanja in izobraževanja, pripadnost, vodenje, razvoj kariere, varnost in zdravje pri delu ter zadovoljstvo pri delu. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako ti različni vidiki organizacijske klime v organizacijah vplivajo na motivacijo zaposlenih. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu smo opredelili problem ter namen in cilj diplomskega dela. V drugem, teoretičnem delu smo opredelili organizacijsko klimo in njene vidike. Opredelili smo motivacijo zaposlenih, ki je tesno povezana z vsemi vidiki. V tretjem, raziskovalnem delu pa smo s pomočjo raziskave pridobili neposredne podatke od zaposlenih glede stanja vidikov organizacijske klime v podjetjih in posledično njihove motivacije ter izdelali analizo rezultatov in podali predloge za izboljšave. Raziskava je pokazala, da je večina zaposlenih dobro motivirana za delo, saj jim organizacije nudijo dobre in varne delovne pogoje, zaposleni so v večini ponosni, da so del kolektiva v organizacijah, in v večini so ponosni na svojo pozicijo. Najslabši pa so bili rezultati pri vodenju podjetja, saj se je pri vprašanju, kaj zaposlenim najbolj zbije motivacijo za delo, večina odgovorov nanašala prav na vodstvo. Organizacije morajo poskrbeti, da tudi v težkih časih poskrbijo za svoje zaposlene, saj so prav oni tisti, ki jo lahko oziroma bodo pripeljali do uspeha.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacijska klima, vidiki organizacijske klime, organizacijska kultura, motivacija zaposlenih, zaposleni.
Objavljeno: 20.03.2021; Ogledov: 1163; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Pričujoča magistrska naloga obravnava organizacijsko kulturo na primeru slovenskega nacionalnega poštnega operaterja tj. Pošte Slovenije d.o.o, ki je s svojimi enotami prisoten na celotnem ozemlju Slovenije. Ker na to temo v podjetju ali izven njega do sedaj ni bila narejena empirična raziskava, to pomeni, da bo naša prva na tem področju in v takem obsegu. Glavni namen naloge je predstaviti teoretičen vidik organizacijske kulture v podjetjih, pojasniti pojav in pomen fenomena kulture ter predstaviti tipologijo, na podlagi katere smo z ustreznimi orodji empirično ugotovili organizacijsko kulturo v podjetju in, posledično pogledali kakšne so možnosti za njene morebitne praktične izboljšave v prihodnji praksi. Cilj je odkriti kakšna je organizacijska kultura oziroma kateri tip organizacijske kulture prevladuje v podjetju, za kar smo uporabili že uveljavljeni in zadostno preverjeni Cameronov in Quinnov vprašalnik. Zanimalo nas je ali se bodo pokazale statistično značilne razlike med posameznimi poslovnimi enotami, kot tudi to, ali obstajajo kvalitativno-vsebinske razlike v dojemanju organizacijske kulture med direktorji poslovnih enot in delavci. V ta namen smo opravili še kvalitativno empirično raziskavo z direktorji poslovnih enot s pomočjo poglobljenih intervjujev. Sledila je analiza pridobljenih primarnih podatkov iz anketnih vprašalnikov in intervjujev ter predstavitev in interpretacija pridobljenih rezultatov. Naša domneva, da bomo odkrili precejšnje razlike med posameznimi poslovnimi enotami iz različnih regij Slovenije se je samo delno uresničila, saj smo lahko potrdili le eno od štirih hipotez. Končni rezultat našega prizadevanja je lahko tako osnova za nadaljnje empirične študije v akademskem okolju kot tudi sporočilo menedžmentu velikih podjetjih za boljše razumevanje raziskovanega fenomena in potencialno vodilo za sprejemanje nadaljnjih korakov v vsakdanji poslovni praksi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kultura, subkulture, organizacijska kultura, pošta, management, zaposleni
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1101; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Pojem organizacijska klima lahko opišemo kot splošno počutje zaposlenih na delovnem mestu. Zaposleni se različno odzivajo na dogodke v organizaciji, na spremembe in nove sodelavce. Vse to pa vpliva na počutje. Pojem organizacijska klima je širši od zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. Z dovršenim sistemom oblikovanja dobre organizacijske klime ima organizacija dobre možnosti, da posledično doseže večje zadovoljstvo zaposlenih. To pa je bistveno za dosego vidnih rezultatov na trgu. Organizacije se vse bolj zavedajo, da so ključ do uspeha motivirani zaposleni, posebno tisti, ki se poistovetijo z organizacijo in svoje delo dojemajo celovito, kot doprinos celotni organizaciji. V prvem delu naloge opisujemo in pojasnjujemo pomen pojmov, kot so zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska kultura in organizacijska klima. Vsi trije pojavi so pomemben člen organizacije, saj vplivajo na učinkovitost in kakovost izvedbe delovnih procesov, poleg tega pa so med seboj povezani ter eden brez drugega ne obstajajo. Če podjetje teži k trajnemu zadovoljstvu zaposlenih in če so zaposleni dejansko zadovoljni na delovnem mestu, potem se to zadovoljstvo prenese na večji del organizacije, tako da postane klima v organizaciji ugodna in pozitivna. Dolgoročno se spreminja tudi kultura organizacije. Hkrati pa je povezava mogoča tudi v obratni smeri. Če ima podjetje dobro zastavljeno kulturo podjetja, katero je gradilo leta, morda celo desetletja, bo posledično tudi klima v organizaciji ugodna. Pozitivno naravnano vzdušje v organizaciji pa vpliva tudi na dobro počutje med zaposlenimi in s tem na vsesplošno zadovoljstvo. S preučevanjem različnih dejavnikov lahko ugotavljamo, kakšna klima vlada v organizaciji in ali so zaposleni zadovoljni na delovnem mestu. Takšno preučevanje smo izvedli na primeru dveh visokošolskih zavodov. Tako smo prvi, teoretični del naloge podkrepili s praktičnim primerom, izpostavili dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo v organizaciji, jih ocenili, na koncu naloge pa smo predstavili tudi rezultate raziskave in podali svoje predloge za izboljšanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacijska klima, zaposleni, počutje, zadovoljstvo, motiviranost, organizacija, konkurenca
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 695; Prenosov: 40
Celotno besedilo (962,22 KB)

Opis: Za uspešnost in konkurenčnost podjetja in njegov dolgoročni obstoj, je pomemben človeški kapital. A, da posameznik sploh opravlja delo in obveznosti, pa tudi, da so slednje vestno in dobro opravljene, mora imeti določene vzgibe in motivacijo. Zato je ključno, da podjetja skrbijo za motiviranost zaposlenih, saj taki zaposleni delajo bolje in več, ker se čutijo bolj pripadajoče podjetju in s tem tudi odgovornejše za (ne)uspeh slednjega. Notranje lastništvo v podjetjih upošteva te lastnosti in z vključevanjem zaposlenih v lastniško strukturo omogoča, da zaposleni vidijo v svojem delu večji smisel. Obstajajo različni sistemi, ki nudijo tovrstno prakticiranje v podjetjih, pri čemer je najuporabnejši sistem ESOP, ki je bil najprej uveljavljen v ZDA. Zadnja leta pa je moč opaziti porast notranjega lastništva tudi v Evropi. Slovenija zakonsko s politiko davčnih olajšav spodbuja notranje lastništvo, vendar je na tem področju še premalo storjenega. Obstajajo številni zakoni, ki podpirajo takšno prasko lastništva, vendar so slednji nedovršeni. Poleg tega v Sloveniji delujejo številna zdruţenja, ki opozarjajo na pozitivne vplive lastništva zaposlenih na motivacijo. Na tem področju so bile opravljene številne raziskave, ki sicer priznavajo pozitiven vpliv, vendar ni vidna jasna vzorčna povezava. S kvalitativno raziskavo v nalogi smo ugotovili, da pozitivna povezava med lastništvom zaposlenih in motivacijo resnično obstaja, ni pa lastništvo nujen faktor za dodatno motivacijo pri delu. Pomembne so razne spodbude s strani podjetij zaposlenim, kot je na primer moţnost osebnega razvoja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: notranje lastništvo, motivacija, zaposleni, človeški kapital, zakonodaja, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 635; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,22 MB)