Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki fleksibilnosti zaposlovanja in pogodba o zaposlitvi
Marija Hladin, 2015

Opis: Prožna varnost ne pomeni zgolj pojava fleksibilnih oblik zaposlovanja, temveč tudi strategijo vseživljenjskega učenja, učinkovito aktivno politiko zaposlovanja ter zagotavljanje modernega sistema socialne varnosti. Zaradi tega koncept prožne varnosti, ki ga razvija Evropska unija, temelji na ideji, da prožnost in varnost nista nujno v nasprotju; delujeta lahko vzajemno, čeprav se varnost pogosto šteje za oviro konkurenčnosti gospodarstva, prožnost pa ima prizvok negativnega vpliva na socialno varnost delavcev. Pri obravnavanju koncepta pravne ureditve pogodbe o zaposlitvi se zato izpostavlja vprašanje, kako hkratno zagotavljati prožnost in varnost, pri tem pa upoštevati vse specifičnosti nacionalnih ureditev, ki so se razvile skozi zgodovino in so odraz vsakokratnih družbenih in gospodarskih odnosov v posamezni državi. Na podlagi proučevanja družbenih in pravnih razmerij med nosilci dela in kapitala ter analiziranja razvoja pozitivne ureditve ter sodne prakse, povezane z elementi prožne varnosti, avtorica predlaga model enotne pogodbe o zaposlitvi in oblikovanje odpravninskega sklada, ki bi v Republiki Sloveniji glede na politični, družbeni in gospodarski položaj omogočala primerno prožnost in varnost. Delo obravnava zgodovinski pregled pomena dela za človeka in družbo, predstavlja razvoj družbenih in pravnih razmerij med nosilci dela in kapitala ter razmerje med zaposlovanjem, pravom in pogodbo o zaposlitvi. Osrednji del naloge je namenjen posameznim elementom prožne varnosti, in sicer fleksibilnim oblikam zaposlovanja (elementom, ki odražajo fleksibilnost), vseživljenjskemu učenju, aktivni politiki zaposlovanja in sistemu socialne varnosti pri pojavu brezposelnosti. Na podlagi proučevanja vsega navedenega avtorica v doktorski nalogi ugotavlja, da je pojavnost novih oblik pogodb o zaposlitvi v svetu in v Republiki Sloveniji posledica pojava globalizacije in gospodarske krize. Vse navedeno in predvidene spremembe predpisov s področja zaposlovanja in delovnih razmerij, zlasti pa pravne ureditve malega dela in enotne pogodbe o zaposlitvi, kažejo na to, da se postopoma širi področje prožnosti zaposlovanja, kar povzroča zmanjšanje varstva zaposlitve delavcev. Država se mora z ustreznimi ukrepi odzvati na posledice globalizacije, gospodarske krize in večje fleksibilnosti zaposlovanja tudi z oblikovanjem odpravninskega sklada ter s sprejetjem ustreznih ukrepov oziroma socialne politike, ki bo v času brezposelnosti preprečila revščino posameznikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zaposlitev, prožna varnost, delovne pogodbe, enotne pogodbe, pogodbe za nedoločen čas, odpravninski sklad, flexicurty, disertacije
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 1133; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Diskrimancija na trgu delovne sile
Liridon Hoxhaj, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trg delovne sile, diskriminacija, invalidi, zaposlitev, zakonodaja
Objavljeno: 05.04.2018; Ogledov: 758; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (794,00 KB)

3.
4.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Alenka Šinkovec, 2017

Opis: Diplomsko delo predstavlja institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s kratko primerjavo med redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcem in javnim uslužbencem. Redna odpoved je seveda le eden izmed načinov, na podlagi katerega lahko pogodbeni stranki prekineta pogodbo o zaposlitvi in s tem preneha tudi delovno razmerje. Poglavitna vira delovnega prava v Sloveniji, ki urejata prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sta ZDR-1 in ZJU. Odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja zelo pomembno tematiko delovne zakonodaje, saj ima velik vpliv na kakovost življenja delavca, poleg tega pa s seboj prinaša določene pravice. Gre za enostransko izjavo ene pogodbene stranke, posledica katere je prenehanje delovnega razmerja. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi je v ZDR-1 jasno definiran in manj formalen, kot je bilo določeno v ZDR. Tako kot Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) tudi novi ZDR-1 v posebnem poglavju celovito ureja pogodbo o zaposlitvi, od sklenitve do prenehanja. Največ poudarka sem namenila spremembam, ki jih je na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primerjavi z ZDR, uvedel ZDR-1.Ureditev, ki jo predpisuje ZDR-1, naj bi veljala za vsa delovna razmerja med delavcem in delodajalcem, ne glede na vrsto delodajalca ali naravo zaposlitve. Posebnost pa je za zaposlene v državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnostih, ko pride do redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga, saj to področje ureja Zakon o javnih uslužbencih (ZJU). ZJU izrecno določa, da se glede razlogov za to odpoved pogodbe ne uporabljajo določbe ZDR-1, temveč ZJU.Z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pogodba o zaposlitvi preneha veljati v celoti. To pomeni, da ni mogoče odpovedati le posameznih določb pogodbe o zaposlitvi oziroma enostransko spreminjati bistvenih sestavin pogodbe. ZDR-1 namreč ne dopušča delne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna razmerja, redna odpoved, prenehanje pogodbe, zaposlitev
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 1064; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (703,12 KB)

5.
Socialna ogroženost mladih v primeru brezposelnosti
Žiga Gričnik, 2017

Opis: Delo oziroma zaposlitev ima pomembno vlogo pri socialno-ekonomskem razvoju posameznika. Pomemben je prehod iz izobraževanja na trg dela, kjer se posameznik znajde kot iskalec zaposlitve in nato kot zaposlen. Brezposelnost med mladimi je problem današnje družbe. Zaradi učinkovitejšega analiziranja izbrane tematike je magistrska naloga razdeljena v različne sklope. V prvem delu so predstavljeni temeljni pojmi brezposelnosti, mednarodni dokumenti in nacionalni pravni akti s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Drugi del magistrske naloge je namenjen analizi problema brezposelnosti in sodne prakse na področju zaposlovanja. V podrobnejši analizi je bilo ugotovljeno, da je brezposelnost mladih problem v vseh državah Evropske unije, mladi pa so ena izmed najbolj ogroženih družbenih skupin, brez socialne in ekonomske prihodnosti.Sprejeti ukrepi niso bistveno zmanjšali problema brezposelnosti mladih, saj ustvarjajo le kratkoročne učinke in se ne lotevajo reševanja brezposelnosti med mladimi kot širšega družbenega problema. Namen analize je opozoriti, da se je potrebno reševanja problema brezposelnosti lotiti širše. Gre za družbeni problem. Ukrepe je potrebno oblikovati tako, da se bo ustrezno uredil trg dela, izobraževalni sistem, sistem študentskega dela in da se bo sprejela ustrezna pokojninska reforma.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, brezposelnost, zaposlitev, socialna izključenost
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 842; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

6.
Soočanje mladih diplomantov z obdobjem brezposelnosti v Posavju
Tadej Kožar, 2016

Opis: Brezposelnost je družbeni pojav, ki buri duhove po vsem svetu. Gospodarska kriza, kapitalizem in družbene spremembe so prinesli vprašanja, na katera se države borijo odgovoriti. Slovenija skupaj z Evropsko unijo kuje načrte glede zaposlovanja v prihodnosti in sestavlja programe, ki jih državne institucije uveljavljajo v svojih projektih za izboljšanje gospodarskega stanja. Diplomanti so skupina, ki je najbolj družbeno izpostavljena, kar se tiče brezposelnosti. To so ljudje, ki vstopajo na trg delovne sile, a imajo omejene možnosti pridobitve ustrezne zaposlitve. Pa vendar je potrebno mladega človeka spodbuditi, da postane aktiven in prevzame samoiniciativo pri procesu iskanja dela, saj je sam v največji meri odgovoren za svojo prihodnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezposelnost, zaposlitev, delo, trg dela, diplomanti, Posavje
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 813; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (991,41 KB)

7.
8.
Problem brezposelnosti mladih diplomantov v Sloveniji
Katja Velemirov, 2018

Opis: Prehod iz šolanja v zaposlitev predstavlja mladim v življenju velik in pomemben korak, saj to pomeni vstop v svet odraslih in v svet neodvisnosti ter odvisnosti od samega sebe. Vendar je za diplomante težko priti do same zaposlitve, sploh do take, katero bi opravljali z zadovoljstvom in bi se skladala z njihovo izobrazbo. V svoji magistrski nalogi se bom ukvarjala s problematiko brezposelnosti mladih diplomantov v Sloveniji, kakšni so razlogi za to, ter po drugi strani, katere so tiste lastnosti in kompetence, s katerimi se do zaposlitve lažje pride. Preverila bom, katere so tiste študijske smeri, s katerimi imamo boljše možnosti za zaposlitev, in tudi kakšen vpliv na hitrejšo zaposlitev ima informacijsko komunikacijska tehnologija.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezposelnost, mladi diplomanti, zaposlitev, izobrazba, študijske smeri, informacijsko komunikacijska tehnologija, IKT
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 1118; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

9.
Sodobni izzivi zaposlitve za krajši delovni čas
Toni Krušnik, 2018

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko krajšega delovnega časa v delovnih razmerjih. To področje urejata mednarodna in nacionalna zakonodaja. Izpostavljene so ključne razlike med slovensko in avstrijsko zakonodajo. V slovenski zakonodaji je položaj delavcev, ki opravljajo delo s krajšim delovnim časom, urejen zelo natančno in jim tako zagotavlja ustrezno pravno zaščito v primeru, ko se znajdejo v položaju, ko je njihov zaposlitveni status negotov. Diplomsko delo obravnava dve obliki krajšega delovnega časa. Če delavec in delodajalec dosežeta soglasje glede zaposlitve, gre za klasično zaposlitev s krajšim delovnim časom. Druga oblika so zaposlitve, ki so posledica zakonskih pravic, ki delavcu omogočajo opravljati delo s krajšim delovnim časom. Takšna zaposlitev je v svetu uveljavljena že dlje časa. Delo, na podlagi analize podatkov Eurostata, poda primerjavo med Slovenijo in preostalimi članicami Evropske unije, predvsem Nizozemsko, kjer je takšna oblika zaposlitve najpogostejša. V Sloveniji se število takšnih zaposlitev povečuje, a je njihovo število še vedno precej nizko v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna razmerja, delovni čas, krajši delovni čas, zaposlitev za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi, delovno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 710; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (391,37 KB)

10.
Omejitve prostega pretoka delovne sile v Evropski uniji
Dino Vran, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prosti pretok oseb, Evropska unija, omejitve, prepovedi, zaposlitev, delovna sila, trg delovne sile, prehodno obdobje
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 447; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (410,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh