1. |
2. |
3. |
4. Korupcija v javnem zdravstvu - z roko v roki z zasebnim sektorjemManca Cvirn, 2016 Opis: Korupcija je pogost problem modernih družb in zaznamuje vrh seznama negativnih pojavov tudi v Sloveniji. Obstaja mnogo različnih definicij korupcije, vsem pa je skupno protizakonito, nepošteno in neetično ravnanje oseb na pozicijah moči z namenom pridobitve osebne koristi. Do korupcije pri oddaji javnega naročanja v javnem zdravstvu prihaja tako na področju gradenj kot pri nabavi medicinske opreme in pripomočkov. Javno naročanje v zdravstvu bi moralo slediti načelom transparentnosti, nediskriminatornosti in tekmovalnosti na način izbire najboljšega ponudnika in najbolj racionalne porabe javnih sredstev, sicer konflikt interesov ob trčenju javnega sektorja s privatnim lahko privede do korupcije. Obstaja dokaj primeren zakonski in institucionalni okvir, toda njegova implementacija v prakso in uspešen pregon korupcije v zdravstvu ostajata na nizki ravni, kar gre predvsem na račun pomanjkljivih kontrolnih mehanizmov in pomanjkanja sodelovanja med vsemi organi, katerih naloga sta preprečevanje in pregon korupcije. Za zmanjševanje in odpravljanje prisotne korupcije na področju javnih naročil je potrebno uvesti programe izobraževanja o nujnosti integritete zaposlenih, ki so kakor koli povezani z javnim naročanjem v zdravstvu, kot tudi uvesti programe ozaveščanja javnosti o škodljivih posledicah korupcije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javno zdravstvo, zasebni sektor, korupcija, javna naročila, gradnje, medicinska oprema in pripomočki, javna sredstva
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2593; Prenosov: 199
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. |
6. Nagrajevanje zaposlenih v javnem in zasebnem sektorjuInes Nekič Leben, 2020 Opis: Sistem nagrajevanja nas spremlja skozi celotno življenjsko obdobje. Pomemben je tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu. Že od malega so nas z nagrajevanjem usmerjali, kaj je prav in kaj narobe, oziroma so nas z nagrado nagradili, ko smo kaj dobro naredili. Na delovnem mestu je popolnoma enako. Delodajalec z nagrado nagradi zaposlenega za uspešno opravljeno delo tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Zaposlene je treba nagrajevati, saj nihče ne bo dajal vsega od sebe in se trudil za prazen nič. Delodajalec mora poskrbeti za zadovoljstvo svojih zaposlenih z dobrim sistemom nagrajevanja, saj le zaposleni, ki se čuti pomembnega, kot del neke organizacije, lahko prispeva k njeni uspešnosti. Po načinu delovanja se javni in zasebni sektor razlikujeta. Javni sektor deluje po nekapitalskih izhodiščih, kar pomeni, da se financira iz proračuna. Zasebni sektor pa deluje po kapitalskih izhodiščih, saj je njegov cilj večanje dobička. V obeh sektorjih poznamo tako finančno kot nefinančno obliko nagrajevanja. Nefinančna oblika nagrajevanja v zadnjem času pridobiva pomembnost, saj ima namen usmerjati razvoj posameznika in ima včasih celo večji pozitivni učinek na zaposlenega kot sama finančna nagrada. Izvajanje poslovne strategije organizacij podpira učinkovit sistem nagrajevanja in prispeva k večji uspešnosti in učinkovitosti zaposlenih. Primerjavo podeljevanja nagrad v javnem in zasebnem sektorju prikazuje raziskava, izvedena z anketo med zaposlenimi v obeh sektorjih. Raziskava prav tako ugotavlja kako so zaposleni zadovoljni z nagrajevanjem v posameznem sektorju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nagrajevanje, javni sektor, zasebni sektor, raziskava, Grozd malih domov
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1363; Prenosov: 139
Celotno besedilo (2,57 MB) |
7. Zadovoljstvo pri delu v javnem in zasebnem sektorju in njegovi vzrokiManca Sladoje, 2017 Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih
otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal
določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili
pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja,
intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke
spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter
kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je
predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu.
Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova
pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo
tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne
obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši
spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko
aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč
popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost.
Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu
omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v
otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so
otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v
vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko
uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove
samostojnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zadovoljstvo, dejavniki, motivatorji, javni sektor, zasebni sektor, plače, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 610; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
8. |
9. |
