Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Digitalna centralizacija v kazenskem pravu EU : magistrsko delo
Alen Ćeman, 2024, magistrsko delo

Opis: Zbiranje, shranjevanje, procesiranje in izmenjava podatkov na vertikalni in horizontalni ravni v EU je sedanjost kazenskopravnega področja EU. Informacijski sistemi so vse pomembnejše orodje zagotavljanja varnosti v EU. Učinkovitost teh sistemov zahteva vse bolj intruzivne posege v zasebnost posameznika in njegove osebne podatke. Poudarjanje učinkovitosti in varnosti ter zapostavljanje svobode in pravic pa lahko vodi v območje varnosti, brez svobode in pravic. Magistrsko delo obravnava centralizirano raven informacijskih sistemov EU in novo konstituirano interoperabilno arhitekturo. Namen in cilj je podati analizo obsega digitalnega nadzora posameznikov v zvezi z njihovo zasebnostjo in osebnimi podatki na kazenskopravnem področju EU. Z deskriptivno metodo se po poglavjih in podpoglavjih opiše različne pravne predpise kot podlage za informacijske sisteme in posamezne primere sodne prakse. Zgodovinska metoda se uporabi za opis zgodovine posameznega informacijskega sistema, z metodo analize se analizira posamezne pravne predpise in relevantno sodno prakso ter zadevno medsebojno primerja s pomočjo komparitivne metode. Nadalje uporaba induktivno-deduktivne metode omogoči sklepne ugotovitve o smiselnosti pravne ureditve in primernosti odločitev sodišč. Na koncu se uporabi sintetična metoda za integracijo bistvenih ugotovitev raziskanega. Bistven poudarek v magistrskem delu, je odgovor na vprašanje, ali se sledi trendu ekstenzivnega profilirianja slehernega posameznika, ne le subjektov kazenskega področja. Nadalje bo v nalogi analizirano, ali lahko Sodišče EU (SEU) in nacionalna sodišča držav članic zagotavljajo ustrezno varstvo posamezniku, če izvršilna veja oblasti v svoji vnemi posameznika zapostavlja. Nasprotno ne bo ravnotežja med varstvom človekovih pravic in t.i. varnostno unijo. Končna posledica je odmik od vladavine prava in spoštovanja temeljnih človekovih pravic in primik zametku avtoritarne države. V prihodnosti je pričakovati razširitev slednje z drugimi elementi, katerih magistrsko delo ne zajema, v zaključku pa se na kratko omeni tudi zveza z umetno inteligenco.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, kazensko pravo EU, informacijski sistemi, interoperabilnost
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2024; Ogledov: 1341; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

2.
Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse : magistrsko delo
Nika Lošić Ošlak, 2024, magistrsko delo

Opis: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 22.03.2024; Ogledov: 602; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
4.
Posebne oblike pridobivanja podatkov in njihov poseg v zasebnost : magistrsko delo
Katrin Pečovnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava posege v zasebnost posameznika od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (OVS MORS), ki podatke, pomembne za zaščito ter preprečevanje groženj nacionalni varnosti, pridobivata predvsem s tajnimi oblikami pridobivanja podatkov. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji med tajno pridobivanje podatkov uvršča tajno sodelovanje in tako imenovane posebne oblike pridobivanja podatkov, ki jih službi uporabljata v primeru preverjanja in ugotavljanja resničnosti predhodno pridobljenih informacij, ki nakazujejo na določeno stopnjo družbene nevarnosti. Z uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov pa službi posegata v ustavno zaščiteno pravico do zasebnosti posameznika, ki jo Ustava Republike Slovenije določa v 35. členu, in v del pravice do zasebnosti, kjer je posamezniku zagotovljeno varstvo tajnosti pisem in drugih občil (37. člen) ter varstvo osebnih podatkov (38. člen). Mednarodni pravni akti ter Ustava Republike Slovenije zaradi samega namena pridobljenih podatkov sicer dopuščajo posege in omejitve ustavno pravnega varstva pravice do zasebnosti, vendar morata službi pri tem dosledno upoštevati vse pravne predpise, ki natančno določajo, kdaj in pod katerimi pogoji je poseg dopusten. Pri tem pa je najpomembnejše, da za poseg obstaja podlaga v pravnem redu in da je omejevanje posameznikove zasebnosti v skladu s kriteriji dopustnosti, nujnosti in sorazmernosti uporabe ukrepa, ki je potreben za dosego želenega cilja.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, Slovenska obveščevalno-varnostna služba, posebne oblike pridobivanja podatkov, pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2022; Ogledov: 1279; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Kolizija varnostnega nadzora v civilnem letalskem prometu in varovanja pravice do zasebnosti : magistrsko delo
Hana Nataša Brvar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili problematiko, s katero se srečujemo, ko želimo na letališčih s pomočjo sodobne tehnologije zagotoviti kar se da visoko stopnjo varnosti, ob tem pa trčimo v eno izmed najpomembnejših človekovih pravic in temeljnih svoboščin – pravico do zasebnosti. T. i. »telesni skenerji«, kot jih vidimo na letališčih, so v prvi fazi namenjeni varovanju naših življenj. Obenem pa imajo resen vpliv na zasebnost in varovanje podatkov. Za dokaz posegov v zasebnost smo se v magistrskem delu posluževali več različnih raziskovalnih metod. Med pogosteje uporabljene spadajo opisna metoda, metoda kompilacije in empirična metoda, poleg naštetih pa smo se poslužili še zgodovinske in deskriptivne metode ter metode analize podatkov in sinteze. Namen tega magistrskega dela je preučiti razvoj varnostnih ukrepov na eni strani in obseg pravice do zasebnosti na drugi strani. Cilj tega magistrskega dela je torej ugotoviti, ali je omejitev posameznikove pravice do zasebnosti sprejemljiva in pravno dopustna, da bi dosegli zagotovitev kar se da visoke stopnje javne varnosti. Ugotovitve predstavljene v tem delu bodo lahko v prihodnosti uporabljene tudi v sami stroki. Ta se bo lahko dodobra seznanila s pravnim vidikom problematike zasebnosti in telesnih skenerjev ter kateri predpisi jih omejujejo. Dodanih pa je tudi nekaj primerov možnosti varovanja javne varnosti, ki na področje zasebnosti ne bi posegali v tolikšni meri, kot to počnejo telesni skenerji.
Ključne besede: telesni skener, pravica do zasebnosti, civilno letalstvo, varnost, mednarodno javno letalsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 1058; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

6.
Pravica do zasebnosti pri prikritih preiskovalnih ukrepih policije : diplomsko delo
Nastja Fuks, 2021, diplomsko delo

Opis: Pravica do zasebnosti je ena izmed osebnostnih pravic, urejenih v 35. členu Ustave Republike Slovenije. Kot temeljna človekova pravica uživa ustavno varstvo, zavarovana pa je tudi z nacionalnimi in mednarodnimi institucijami oziroma akti. Posameznika varuje pred vsakršnimi posegi državne oblasti in javnosti v njegovo življenje. Govorimo o delu človekovega obstoja, ki mora zavoljo pravilnega razvoja posameznikove osebnosti in ohranitve duševnega miru ostati zunaj sfere družbenega nadzora. Ima absolutni značaj, kar pomeni, da učinkuje zoper vsakogar (erga omnes), ki bi neupravičeno posegel vanjo. Hiter razvoj tehnologije, ki je značilen za sodobno družbo, pa uvaja bolj ali manj izdelane oblike nadzorovanja, s katerimi je mogoče slikovno in zvočno opazovati tako širšo javnost kot posameznike. Policija kot državni organ, ki preiskuje kriminalna dejanja in uporablja omenjena sredstva, ima tako na voljo prikrite preiskovalne ukrepe za odkrivanje vseh oblik kriminala. Najpomembnejši značilnosti prikritih preiskovalnih ukrepov sta tajnost izvajanja in močan poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ter s tem tudi v ustavno pravico do zasebnosti. Prikriti preiskovalni ukrepi veljajo za tista policijska pooblastila, ki najgloblje in najintenzivneje posegajo v človekovo pravico do zasebnosti, zaradi česar je dopustnost takšnega posega izključno odvisna od presoje posameznega sodišča.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, varstvo zasebnosti, prikriti preiskovalni ukrepi, predkazenski postopek, policija
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2021; Ogledov: 2012; Prenosov: 0

7.
PACIENTOVA PRAVICA DO ZASEBNOSTI
Barbara Jarc, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: Pacientova pravica do zasebnosti je tematika, ki je v današnjem času aktualna in pomembna, saj kršenje pravice do zasebnosti privede do veliko neželenih posledic, kot sta pacientovo izogibanje zdravljenju in njegova družbena stigmatizacija. Namen naloge je preučiti pravice, ki jih imajo pacienti v sklopu zasebnosti. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo za opisovanje stanja ter metodo analize za preučevanje relevantne literature in zakonodaje za iskanje odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Rezultati: Ugotovili smo, da so mednarodni pravni temelji oziroma viri za nastanek specifičnih, to je pacientovih pravic predvsem naslednji dokumenti: Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Deklaracija o promociji pacientovih pravic v Evropi in Zakon o varstvu osebnih podatkov. Razprava: V diplomski nalogi smo ugotovili, da so se koncept zasebnosti, njegova obravnava in njegov pomen skozi zgodovino spreminjali, sodobna zakonodaja pa uspešno obravnava zasebnost pacientov. Sklep: V diplomski nalogi smo ugotovili, da obstaja dober zakonodajni okvir pravic pacientov, prikazali pa smo tudi njegov zgodovinski razvoj.
Ključne besede: pacient, zasebnost, zaupnost, pacientova pravica do zasebnosti.
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2021; Ogledov: 1948; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (654,17 KB)

8.
9.
Varstvo osebnih podatkov in pravica do pozabe : magistrsko delo
Vesna Bobanec, 2015, magistrsko delo

Opis: Hiter razvoj tehnologije prinaša veliko novih izzivov na področju varstva osebnih podatkov in zasebnosti na internetu. Na svetovnem spletu smo navajeni preverjati različne informacije, od poslovnih do zasebnih, do katerih imamo predvsem hiter dostop. Druženja na družbenih omrežjih so postala stalnica v našem življenju, kjer delimo z znanci in prijatelji raznolike trenutke iz naših življenj. Vsem tem podatkom lahko rečemo neke vrste naša virtualna zgodovina. Vendar pa lahko pride do problema, kadar želimo te podatke iz različnih razlogov izbrisati s svetovnega spleta, ker so za nas postali iz nekega razloga moteči, vendar so jih naši prijatelji s spleta že delili in razširili naprej. Še večji problem imamo, kadar je nekdo drug o nas objavil neke moteče podatke, morda celo iz maščevanja. S tem problemom se ukvarja tudi pravica do pozabe, ki bo podrobneje obravnavana v magistrskem delu. Naše osebne podatke, ki jih puščamo za seboj na svetovnem spletu, shranjujejo v uporabniške profile in jih lahko nato uporabijo za ciljno trženje. Naše osebne podatke nam lahko tudi ukradejo, se z njimi okoristijo ali nam celo ukradejo našo identiteto. Zato je zelo pomembno, da razvoju tehnologije istočasno sledi tudi razvoj zakonodaje na področju varstva podatkov. Zato je v ospredje magistrske naloge postavljena prenova okvira za varstvo osebnih podatkov v EU vključno s pravico do pozabe.
Ključne besede: splet, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, pravica do pozabe, pravica do zasebnosti, pravica javnosti do obveščenosti, varnost na spletu, prenova okvira za varstvo osebnih podatkov v EU, uporabniški profili, ciljno trženje, piškotki, informacijski pooblaščenec
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2019; Ogledov: 2682; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh