Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravljanje v kazenskem postopku zaseženega, začasno zavarovanega in odvzetega premoženja : doktorska disertacija
Nataša Pivk Urbančič, 2024, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko hrambe in upravljanja premoženja, ki je bilo v kazenskem postopku predmet zasega, začasnega zavarovanja oziroma odvzema. Namen disertacije je ugotoviti, ali je upravljanje z zaseženim, začasno zavarovanim oziroma odvzetim premoženjem v Sloveniji učinkovito, in odgovoriti na vprašanje, kakšne so možnosti za izboljšavo. Da se lahko na teoretični in praktični ravni ugotavlja, ali nek sistem deluje učinkovito ali ne, je bilo pred tem treba postaviti merila, katerih izpolnjevanje se je v nadaljevanju skozi teorijo in prakso presojalo. Disertacija obravnava in opisuje obstoječo pravno ureditev hrambe in upravljanja v Republiki Sloveniji, pa tudi hrambo in upravljanje po posameznih vrstah premoženja, pri čemer je posebno poglavje namenjeno nepremičninam. Za namen ugotavljanja dejanskega stanja v praksi so bile proučene odločbe sodišč, ki se posredno ali neposredno nanašajo na upravljanje premoženja, ki je bilo zaseženo, začasno zavarovano oziroma odvzeto v kazenskem postopku, od Policije, Državnega tožilstva, Vrhovnega sodišča in Finančne uprave Republike Slovenije pa se je poskušalo pridobiti tudi čim več primarnih statističnih podatkov. Skozi doktorsko disertacijo se tako pokaže, da je ureditev na področju hrambe in upravljanja v kazenskem postopku decentralizirana ter mestoma pomanjkljiva in nekonsistentna, kar povečuje pravno negotovost, veča stroške hrambe in upravljanja ter onemogoča nadzor nad upravljanjem. Ugotovljeno je bilo, da centralna baza podatkov kot eden od elementov centralizacije pripomore k sledljivosti premoženja in transparentnosti delovanja ter omogoča sprejemanje odločitev pristojnih deležnikov. Omogoča tudi vzpostavitev širše slike o tem, kaj se s premoženjem dogaja, koliko se ga zaseže ali začasno zavaruje ter koliko se ga na koncu dejansko odvzame, kar pokaže na dejansko učinkovitost (kazenskega) sistema in predstavlja osnovo, na kateri se gradi centralizacija. Doktorska disertacija z identificiranjem centralne baze podatkov kot enega od ključnih elementov centralizacije in iz tega elementa izhajajočih pooblastil AMO poda predlog umestitve AMO v slovensko ureditev ter s tem ponudi alternativno in kompromisno rešitev.
Ključne besede: kazenski postopek, upravljanje s premoženjem, zaseg, začasno zavarovanje, odvzem, premoženjska korist, Urad za hrambo in upravljanje premoženja, centralizacija, baza podatkov, nepremičnine
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

2.
Cestnoprometno pravo na področju zasega motornih vozil v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Petra Šmid Rebernik, 2023, magistrsko delo

Opis: Prometna varnost v Sloveniji in tudi v vseh evropskih državah igra zelo pomembno vlogo. Motorizirani cestni promet je ena bistvenih značilnosti sodobnega razvoja in civilizacije. Ljudje so kot vozniki različno sposobni za udeležbo v prometu. Pri tem igrajo zelo veliko vlogo voznikove lastnosti, izkušnje, starost, spočitost, alkohol ... Ko sedemo za volan, vsi vemo, da moramo uporabljati varnosti pas, da mora biti vozilo tehnično izpravno, da v prometu upoštevamo cestnoprometna pravila in da posedujemo veljavno vozniško dovoljenje. Pri spoštovanju predpisov v cestnem prometu igra policija ključno vlogo, saj iz prometa izloči voznike in vozila, ki ogrožajo varnost drugih udeležencev v prometu. Nespametno ravnanje takšnih voznikov lahko terja visok davek, človeško trpljenje, hude telesne poškodbe ali celo smrt udeleženih v prometni nesreči. Za tiste, ki kršijo prometne predpise, morajo obstajati sankcije in njihova vloga je pomembna pri ohranjanju ugodnega stanja varnosti v prometu. Tako s sankcioniranjem poskuša policija spametovati kršitelje v cestnem prometu in s tem vplivati na njihovo ozaveščenost. Namen magistrskega dela je proučiti zakonska določila v Sloveniji, na podlagi katerih mora policist zaseči motorno vozilo. Pri tem smo uporabili normativno-dogmatično metodo, ki smo jo nato uporabili še pri preučitvi zasega motornega vozila v tuji zakonodaji Republike Hrvaške, Avstrije in Italije. S pomočjo zgodovinske metode smo preučili spremembo prometne zakonodaje pri zasegu motornega vozila skozi čas. Sociološko metodo smo uporabili, ko smo izdelali vprašalnike in od pristojnih izvajalcev za odvoz in hrambo motornih vozil ter sodišča, ki prispevajo vsak svoj del k zasegu, pridobili vpogled v njihovo delo. Uporabili smo tudi statistično metodo, kjer smo analizirali število zaseženih motornih vozil od leta 2008 do 2020. Primerjalno pravno metodo smo uporabili pri analizi tovrstne ureditve v tujem pravnem redu. V večini držav ne poznajo instituta zasega motornega vozila, vendar države strmijo k izboljšanju stanja varnosti v cestnem prometu z nenehno spremembo zakonodaje in strožjim sankcioniranjem hujših kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Da bi se stanje varnosti v cestnem prometu dvignilo na višjo raven, bi morale države vložiti bistveno več truda v izboljšanje prometne infrastrukture, v razvoj prometne kulture in v povečanje prometne discipline vseh udeležencev cestnega prometa.
Ključne besede: cestnoprometni prekršek, zaseg, motorno vozilo, policija, policijsko pooblastilo
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 433; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

3.
Zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih in izterjava stalnih prejemkov dolžnika v osebnem stečaju : diplomsko delo
Sanja Stojinović, 2022, diplomsko delo

Opis: Osebni stečaj je vrsta insolvenčnega postopka za prezadolžene fizične osebe, ki so potrošniki, zasebniki ali podjetniki. Uvedba postopka osebnega stečaja predstavlja generalno izvršbo nad dolžnikovim premoženjem, ki ga ima ob uvedbi stečaja, in premoženjem, ki se nabere med samim stečajnim postopkom. Sodišče na podlagi sklepa o začetku takoj izda tudi sklep o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih in sklep o izterjavi stalnih prejemkov. Zasežena in izterjana sredstva, ki predstavljajo dolžnikovo premoženje, pridobljeno v času trajanja postopka, se nakažejo na fiduciarni račun stečajnega upravitelja in posledično tvorijo stečajno maso, s katero se uresničuje glavni namen osebnega stečaja. Namen uvedbe stečajnega postopka je poplačilo navadnih upnikov iz premoženja stečajne mase dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen osebnega stečaja je možnost pravno dopustnega izboljšanja in razbremenitev dolžnika iz stanja prezadolženosti, ki se ga doseže z odpustom obveznosti. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju varuje dolžnikov socialni položaj in položaj oseb, za katere je dolžnik dolžan skrbeti. Varuje se jih s posebnimi pravili o stečajni masi, ki jih določa ZFPPIPP na način, da napoti na določbe ZIZ, v katerih so omejitve taksativno naštete.
Ključne besede: osebni stečaj, stečajni dolžnik, generalna izvršba, zaseg, izterjava, stečajna masa, omejitve zasega in izterjave
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 745; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (436,16 KB)

4.
5.
Iskanje izvedeno v 1.19 sek.
Na vrh