1. UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ IN DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH ODRASLIHManca Hrovat, 2023, ni določena Opis: Družbena omrežja so zadnje desetletje po celotnem svetu že zelo razširjena. Uporaba le teh pa ima svoje prednosti in slabosti. V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo družbenih omrežij s poudarkom na duševnem zdravju mladih odraslih.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili družbena omrežja in katera so trenutno najbolj popularna, nato kako so družbena omrežja povezana z duševnim zdravjem mladih ter predstavili negativne in pozitivne vidike uporabe družbenih omrežij, kako so družbena omrežja povezana z izobraževanjem, dotaknili pa smo se tudi uporabe družbenih omrežij v času covida ter raziskali spletno nasilje in zaslonsko zasvojenost.
V empiričnem delu smo zajeli pristope, metode in tehnike ter opisali vzorec našega raziskovanja. Pri pisanju diplomske naloge smo se odločili za kvalitativno fenološko paradigmo raziskovanja z vprašalnikom in izvedbo intervjujev. Uporabili smo delno strukturirani tip intervjuja. Naša metoda vzorčenja je namensko vzorčenje. Izvedli smo 6 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci, starimi med 18 in 24 let. Intervjuje smo kodirali v kodirni tabeli po sklopih in jim določili pojme in kategorije.
Vprašanja so se nanašala na to, kdaj so se kandidati prvič srečali z družbenimi omrežji in katera družbena omrežja uporabljajo, v kakšne namene uporabljajo družbena omrežja, družbena omrežja in izobraževanje, družbena omrežja in covid, njihovo doživljanje ob uporabi, raziskovali smo tudi, ali so kdaj prekomerno uporabljali omrežja in kako uporabo omejiti ter če so kdaj doživeli spletno nasilje. Ugotovili smo, da naši kandidati v večini ne doživljajo nič pretirano negativnega, več ali manj so poročali o težavah s samopodobo zaradi perfekcionizma, ki se pojavlja na družbenih omrežjih. Večina uporablja družbena omrežja za komunikacijo, izobraževanje in branje novic. Ugotovili smo, da je spletnega nasilja res ogromno in se pojavlja v več oblikah, npr. kot izsiljevanje, posmehovanje, žaljivi komentarji, grožnje … Pri tem, kako omejiti uporabo družbenih omrežij, pa smo ugotovili, da bi morali starši narediti največ.
Za nadaljnjo raziskavo bi bilo potrebno povečati vzorec in v raziskavo vključiti tudi mladostnike ter osebe s težavami z duševnim zdravjem in LGBTQ+ skupnost. Ključne besede: družbena omrežja, zaslonska zasvojenost, duševno zdravje, mladi odrasli, izobraževanje, spletno nasilje, covid-19. Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 960; Prenosov: 71 Celotno besedilo (1,74 MB) |
2. UPORABA GAMA-HIDROKSIBUTIRATA MED HOMOSEKSUALNIMI MOŠKIMI V SLOVENIJILea Bolka, 2023, ni določena Opis: V diplomskem delu raziskujemo uporabo psihoaktivne substance, imenovane gama-hidroksibutirat, znotraj LGBT skupnosti, natančneje med homoseksualnimi moškimi. Na podlagi obstoječe literature na tem področju smo raziskali teorije, povezane z večjo občutljivostjo homoseksualnih moških k podvrženosti prekomerne rabe psihoaktivnih substanc. Natančneje smo se osredotočali na gama-hidroksibutirat (GHB), saj smo, tudi na podlagi teoretičnih izhodišč, opazili, da se substanca pogosto uporablja med homoseksualnimi moškimi. Gre za depresor centralnega živčnega sistema, ki v manjših dozah deluje kot poživilo. Povzroča evforijo, povečano energijo in družabnost, hkrati pa poveča libido. Substanca je izredno občutljiva na doziranje, v večjih dozah lahko povzroči omotico, zaspanost, bruhanje in izgubo zavesti. Zaradi teh učinkov se uporablja tudi v namene posilstva. Substanca povzroča tudi psihično in fizično odvisnost.
Izvedli smo kvalitativno raziskavo, s pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo raziskali, kakšne izkušnje in posledice imajo uporabniki GHB-ja, ki se identificirajo kot homoseksualni moški, pri nas. Rezultati empiričnega dela naloge potrjujejo teoretična izhodišča, da je uporaba GHB-ja kljub stigmi, povezani z njim, vseeno precej popularna, sploh v namene priložnostnih spolnih odnosov. Vsi uporabniki so poročali tako o pozitivnih kot negativnih izkušnjah, ne glede na svojo naklonjenost substanci. Po mnenju udeležencev raziskave je GHB precej razširjen na specifično raziskani kohorti homoseksualnih moških pri nas. Vsi udeleženci menijo, da ima njegova uporaba negativen vpliv, bodisi zaradi zasvojenosti, posledic predoziranja ali nezmožnosti doživljanja spolnosti brez uporabe te substance.
Menimo, da je tematika aktualna, saj je po omejenih statističnih podatkih raba substance v porastu, ozaveščenost splošne javnosti pa je majhna. Z diplomskim delom bi želeli spodbuditi, da se nekoliko zmanjša tveganje za nastop odvisnosti, in bolj ozavestiti splošno javnost o problematiki, povezani s substanco, ki je sicer najbolj prevalentna znotraj te specifične subkulture, a še zdaleč ni omejena le nanjo. Ključne besede: GHB, gama-hidroksibutirat, homoseksualnost, zloraba drog, zasvojenost, LGBT, kemseks Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 687; Prenosov: 23 Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. Življenje s staršem, zasvojenim z alkoholom, skozi oči odraslegaJerica Okorn, 2023, ni določena Opis: Slovenija je država, kjer iz vsake situacije naredimo priložnost za popivanje, pa naj bo to rojstvo, smrt, v žalosti ali sreči, v bolezni ali ob ozdravitvi, ob rojstnodnevnih praznovanjih, porokah, ločitvah. Odklonitev alkohola je v družbi pogosto označena kot šibkost. Izraženi meji, da imaš dovolj, sledijo vprašanja, kot so: “Ali ti žena/mož/partnerka/partner ne pusti? Enega pa še lahko.” Mnogo družin se posledično vrti v začaranem krogu zasvojenosti starša z alkoholom. Da lahko otroci odraščajo v tovrstnem okolju, med odraščanjem razvijejo določene miselne, čustvene in vedenjske vzorce, ki so jim omogočili, da v teh okoliščinah preživijo in se na njih prilagodijo. Mnogi izmed vzorcev jim lahko kasneje v odraslosti škodujejo oziroma jim otežujejo življenje. Zaznavamo, da se pri odraslih otrocih zasvojenih staršev pojavljajo podobne značilnosti in vedenja, kar smo raziskovali tudi v nalogi. Najpogostejše v naši nalogi so: pomanjkanje kakovostnih vzorcev delovanja, prikrivanje resnice oziroma laganje, želja po nadzoru, samoobsojanje, težko se sprostijo in zabavajo, sami sebe dojemajo zelo resno, v intimnih odnosih imajo pogosto težave, naloge težko dokončajo od začetka do konca, čutijo, da so drugačni od drugih, imajo velik strah pred zapuščenostjo in še nekatere druge. V družinah, kjer je bila prisotna zasvojenost, je pogosto prisotnega veliko strahu, sramu, krivde, žalosti, negotovosti, jeze, osamljenosti, konfliktov, ki otroku onemogočijo optimalen razvoj. V nalogi smo raziskali posledice zasvojenosti starša na družino in otroka ter njegovo odraslost. V raziskavo smo vključili 5 odraslih otrok zasvojenih staršev obeh spolov (3 ženske in 2 moška) v starosti od 20 do 40 let. V vseh primerih v našem vzorcu je bila naključno zasvojenost prisotna pri očetu. Ugotovili smo, da življenje z zasvojenim staršem na otrocih pusti posledice. Najpogosteje se kažejo ravno v odraslosti. V naši raziskavi so se kazale čustvene posledice, ki so bile plod fizičnega in psihičnega nasilja ? strah, sram in žalost. Prav tako so intervjuvanci pogosto prevzemali krivdo za stanje v družini. Pri vseh primerih smo zaznali tudi postaršenje otrok in zamenjavo vlog. Ne glede na vse pa vsi intervjuvanci v odraslosti na svojega starša gledajo drugače, kot so gledali nanj v otroštvu ? z več sočutja in razumevanja, a z zavedanjem, da dejanja zasvojenega niso bila primerna. Ključne besede: Odrasli otroci zasvojenih staršev, zasvojenost z alkoholom, značilnosti odraslih otrok zasvojenih staršev, družina z izkušnjo zasvojenost z alkoholom, posledice zasvojenosti starša na odraslega otroka Objavljeno v ReVIS: 26.09.2023; Ogledov: 715; Prenosov: 33 Celotno besedilo (815,76 KB) |
4. IZKUŠNJE IN KVALITETA ŽIVLJENJA AKTIVNEGA UPORABNIKA PREPOVEDANIH DROGAjda Urbanc, 2023, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na zapleteno in večplastno naravo uporabe prepovedanih drog, natančneje na izkušnje in kakovost življenja aktivnih uporabnikov prepovedanih drog. Preverjamo njihove izkušnje in doživljanje ob prvi uporabi ter ob trenutni uporabi drog. Prav tako ugotavljamo, kako aktivna uporaba prepovedanih drog vpliva na kakovost življenja zasvojencev in skušamo prepoznati morebitne spremembe kakovosti življenja, ki jih zasvojenost prinaša.
V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature podrobno opišemo zgodovino prepovedanih drog, opredelitve, pomen izrazov in klasifikacijo prepovedanih drog. Izhajajoč iz konteksta uporabe prepovedanih drog v Sloveniji smo podrobneje opisali šest najbolj razširjenih prepovedanih drog, in sicer heroin, kokain, amfetamin, LSD, konoplja in ekstazi (MDMA). V nadaljevanju natančno predstavimo dejavnike tveganja in posledice, povezane z njihovim uživanjem in hkrati razpoložljive zdravstvene in socialne mehanizme odzivanja, namenjene reševanju izzivov, povezanih z zlorabo drog. Posledice prežemajo različna področja naše družbe. Ob dejstvu, da so vse snovi s psihoaktivnimi lastnostmi potencialna droga, njihova zloraba in s tem povezani problemi lahko posredno ali neposredno vplivajo na vsakega posameznika. Težave se kažejo v kompleksnih političnih in socialnih problemih, kot so brezdomstvo, psihiatrične motnje, kriminaliteta mladih, povečevanje nasilja in korupcije ter ogrožanje javnega zdravja in varnosti (Evropsko poročilo o drogah 2023).
V empiričnem delu predstavimo ugotovitve kvalitativno izvedene raziskave. Podatke smo zbrali s pomočjo polstukturiranih intervjujev, ki smo jih opravili z osmimi aktivnimi uporabniki prepovedanih drog. Analiza pridobljenih podatkov ponuja poglobljeno, celovito in niansirano razumevanje različnih vidikov, ki se nanašajo na njihove doživljanje in izkušnje uživanja prepovedanih drog. Čeprav naša raziskava razgalja številne negativne posledice za kakovost njihovega življenja in medosebne odnose, razkriva tudi pozitivne izkušnje, na primer pri ustvarjalnosti.
Z raziskovanjem izzivov želimo prispevati k celovitemu razumevanju zapletenosti uporabe prepovedanih drog in njenih širših posledic za posameznike in družbo na splošno. Ključne besede: prepovedane droge, zasvojenost, zloraba prepovedanih drog, kokain, konoplja, MDMA Objavljeno v ReVIS: 07.09.2023; Ogledov: 679; Prenosov: 76 Celotno besedilo (1,43 MB) |
5. Terapevtski dejavniki skupine v visokopražnih programih, namenjenih uporabnikom prepovedanih drog : diplomska nalogaAleksandra Vasiljević, 2022, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri terapevtski dejavniki skupine so najvišje ocenjeni po pomembnosti po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih Društvo Projekt Človek in Zavod Pelikan – Karitas in ali se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na fazo zdravljenja ter vrsto programa, v katerem so uporabniki. Za namene raziskovanja smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo prilagojen Q-sort vprašalnik avtorja Irvina D. Yaloma. Vprašalnik smo priredili s pomočjo dodajanja Likertove lestvice in dodatnega vprašanja, kjer nas je zanimalo, kako pomembna je skupina za uporabnike pri njihovem procesu zdravljenja. Anketiranci trditev, napisanih na karticah, niso razvrščali po kupčkih, kot je to značilno za metodo Q-sort. Vprašalnik je rešilo 32 uporabnikov iz dveh slovenskih visokopražnih programov – Društva Projekt Človek (n = 13) in Zavoda Pelikan – Karitas (n = 19). Uporabniki so bili v času anketiranja vključeni v zdravljenje od enega meseca pa vse do dveh let. Najpomembnejši terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov so bili katarza (M = 22,75; SD = 2,59), skupinska kohezivnost (M = 22,19; SD = 2,22) in medosebno učenje – iznos (M = 21,53; SD = 2,44). Najmanj pomembni terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih pa so bili vodenje (M = 19,75; SD = 3,26), altruizem (M = 18,25; SD = 2,09) in identifikacija (M = 15,69, SD = 3,87). Statistična analiza je pokazala, da se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine ne razlikuje glede na fazo zdravljenja, v kateri so uporabniki. Pri analiziranju zadnjega raziskovalnega vprašanja o tem, ali se pomembnosti posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na vrsto programa, v katerem so uporabniki, je statistična analiza pokazala statistične razlike pri zgolj dveh terapevtskih dejavnikih – katarzi in samorazumevanju. Na zadnje vprašanje, kako pomembna je skupina pri procesu zdravljenja uporabnikov, je 87 % vseh anketiranih uporabnikov odgovorilo, da je skupina pri njihovem procesu zdravljenja pomembna oziroma zelo pomembna. Ključne besede: terapevtski dejavniki, skupinska obravnava, terapevtska skupnost, prepovedane droge, zasvojenost, komorbidnost, zdravljenje zasvojenosti, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 964; Prenosov: 48 Celotno besedilo (1,65 MB) |
6. Vpliv zdravljenja zasvojenosti na osebno rast uporabnikov v terapevtski skupnosti društva projekt človek – sopotnica : diplomska nalogaNastja Primožič, 2021, diplomsko delo Opis: Temo diplomske naloge zasvojenost smo izbrali, ker se nam zdi precej aktualen problem današnjega časa. Z zasvojenostjo se zaradi različnih dejavnikov srečuje vsak dan več ljudi. Posamezniki, ki se zavejo problema zasvojenosti, se pogosto odločijo, da pomoč poiščejo v neprofitnih organizacijah, namenjenih zdravljenju zasvojenosti. V diplomski nalogi preverjamo, kako zdravljenje zasvojenosti v terapevtski skupnosti Sopotnica vpliva na osebno rast uporabnikov. Preverili smo, kako so se spreminjale delovne navade, strategije reševanja problemov in počutje uporabnikov tekom zdravljenja. Vzorec raziskave predstavljajo trije uporabniki, ki so v terapevtsko skupnost vključeni že najmanj deset mesecev. Uporabnike, ki imajo za sabo že nekajmesečno bivanje v skupnosti, smo izbrali z namenom, da bi preverili kakšne spremembe so dosegli od začetka zdravljenja do danes. Kot metodo raziskovanja smo uporabili intervju. Ugotovili smo, da kljub težkim začetkom v skupnosti, uporabniki vidijo in cenijo svoj napredek. Vsi sodelujoči v raziskavi poročajo o drastičnem izboljšanju počutja, boljšem spoprijemanju s problemi ter dobro izoblikovanimi delovnimi navadami. Intervjuvanci poročajo, da jim je zdravljenje v terapevtski skupnosti omogočilo globlji pogled vase. Poleg tega so se prvič soočili s samorazkrivanjem s pomočjo terapevtov v skupnosti. V terapevtski skupnosti so s souporabniki vzpostavili pristen, odprt in zaupanja vreden odnos. Po njihovem mnenju jih je program terapevtske skupnosti dobro pripravil za reintegracijo v družbo.
Ključne besede: zasvojenost, odvisnost, droge, terapevtska skupnost, osebna rast, počutje, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 1005; Prenosov: 44 Celotno besedilo (1,43 MB) |
7. Mehanizem relapsa : diplomska nalogaNina Jovanović, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje mehanizem relapsa in kako je ta umeščen v kontekst zdravljenja od
psihoaktivnih snovi (PAS). Relaps oziroma recidiv je pogost, nezaželen pojav pri zasvojenosti
od psihoaktivnih snovi in ponuja možnost uvida v sprožilce in okoliščine, ki so do relapsa
pripeljali. V nalogi smo poskušali poiskati model relapsa in njegove vzroke. V teoretičnem
delu naloge predstavimo nevroznanstveni vidik in vlogo motivacije pri nastanku zasvojenosti.
Opredeljeni so stili navezanosti in pomembnost odnosov v človeškem življenju, saj so to tisti
dejavniki, zaradi katerih se morda zasvojenost nikoli ne bo razvila. Če pa do nje že pride, se
uporabniki lahko s pomočjo odnosov iztrgajo zasvojenosti.
V empiričnem delu smo raziskovali mehanizem relapsa na podlagi pričevanj 13 uporabnikov,
ki živijo v stanovanjskih skupnostih za reintegracijo. Vzorec je obsegal uporabnike, ki
abstinirajo najmanj 1 leto in največ 7 let. Na podlagi njihovih izkušenj smo identificirali
pogoste vzroke oziroma okoliščine, ki so jih pripeljale do relapsa in kako so te izkušnje
zaznamovale nadaljnji potek zdravljenja. Prepoznali smo okvirni model poteka okrevanja od
zasvojenosti, za katerega menimo, da bi lahko veljal za veliko večino zasvojenih.
Rezultati so pokazali, da bi lahko relaps razumeli, kot posledico nihanja med dvema silama.
Na eni strani želja po bolj zdravem, kvalitetnem življenju in na drugi strani zasvojenost. Na
kateri strani se bo uporabnik znašel, je odvisno od več notranjih in zunanjih dejavnikov. Med
notranje dejavnike štejemo notranjo motivacijo, ki se je običajno porodila po dolgotrajnem
jemanju PAS s svojimi posledicami. K zunanjim dejavnikom prištevamo negativne
življenjske dogodke, ki so jih prisilili v ukrepanje, na primer izguba službe ali trenja z okolico
in domačimi. Za preventivo relapsa je ključnega pomena, da uporabniki aktivno skrbijo za
sebe na vseh pomembnih življenjskih področji. Med bolj pomembnimi dejavniki, ki so
botrovali preprečitvi relapsa so bili kvalitetni odnosi, ki so jih uporabniki stkali s strokovnim
kadrom in sostanovalci. V teh odnosih so se naučili bolj primerne načine lajšanja stiske in bolj
primeren stil reševanja problemov. Nekateri so pričeli prepoznavati svojo vrednost in
pridobivati na samozavesti, kar je tudi dejavnik pri preprečitvi relapsa, lahko bi to razumeli
kot grajenje boljše samopodobe. Pomembno je, da se razume zdravljenje, kot nekaj, ki poteka
v fazah. Pri vsaki fazi obstajajo različni rizični dejavniki, ki botrujejo relapsu in katere je
potrebno nasloviti. Zavedanje rizičnih dejavnikov je pa posledica osebnostne rasti in dela na
sebi, vsak dan, dan za dnem.
Ključne besede: mehanizem relapsa, zasvojenost, PAS, stanovanjske skupnosti, reintegracija, abstinenca, kvalitetno življenje, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1555; Prenosov: 124 Celotno besedilo (1,17 MB) |
8. Zdravljenje dvojne diagnoze v terapevtski skupnosti Sostro : diplomska nalogaŽiva Leder, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali koncept dvojne diagnoze (oziroma komorbidnosti) in
zdravljenje le-te v terapevtski skupnosti Sostro Pelikan. Osebe, ki so komorbidne, imajo
diagnosticirano hkratno duševno motnjo in zasvojenost. Diagnosticiranje komorbidnosti je
težavno, zdravljenje pa je dolgotrajno in mora zajemati celostno obravnavo. V TS Sostro
izvajajo integrativni pristop, ki združuje elemente zdravljenja zasvojenosti in duševne motnje
hkrati.
V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo, tj. polstrukturirane intervjuje z
uporabniki terapevtske skupnosti, ki so bili v času raziskave vključeni v zdravljenje. Zanimalo
nas je njihovo doživljanje življenja z dvojno diagnozo, njihova pot, ki jih je pripeljala na to
točko, potek zdravljenja od vključitve v program do sedanjega trenutka in kakšen pomen ima
njihova družina in podpora le-te na potek zdravljenja. Sodelovalo je osem oseb, dve ženskega
in šest moškega spola, starih med 19 in 36 let.
Glede na raziskave lahko na potek samega zdravljenja vpliva posameznikov razlog za
vključitev v zdravljenje. Naša raziskava je pokazala, da sta se le dva od osmih v zdravljenje
vključila sama, trije so se vključili zaradi zunanjih vplivov, a z zavedanjem, da to potrebujejo,
trije pa so se vključili le zaradi zunanjih dejavnikov (starši, sodišče). Samo zdravljenje v TS
Sostro je bilo ocenjeno pozitivno, večina udeležencev pa je našla pomanjkljivost v
premajhnem prilaganju posamezniku. Vključitev družine v zdravljenje je glede na raziskave
zelo pomembna in to je bilo potrjeno tudi s strani naših udeležencev. Vsi so potrdili, da jim
družina predstavlja glavno motivacijsko sredstvo in podporo, hkrati pa cenijo delo, ki ga v
procesu zdravljenja družinski člani opravijo tudi na sebi. Ključne besede: zasvojenost, duševne motnje, dvojna diagnoza, zdravljenje, TS Sostro Pelikan, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1378; Prenosov: 107 Celotno besedilo (1,19 MB) |
9. Zasvojenost z igrami na srečo med mladimi : diplomska nalogaLorena Furlan, 2020, diplomsko delo Opis: Igranje iger na srečo med mladimi v zadnjem času postaja vse bolj priljubljena dejavnost.
Težava nastane, ko le-ta uide izpod nadzora in posledično vodi v vse globlji problem ter nevede
zapademo v začaran krog zasvojenosti, iz katerega se je brez strokovne pomoči težko rešiti.
Nekateri mladi komaj čakajo, da postanejo polnoletni in s tem poleg drugih pravic pridobijo
tudi pravico vstopa v igralni salon oziroma igralnico. Odvisnosti od igranja iger na srečo se na
žalost daje premalo pozornosti oziroma se o njej ne dovolj govori. Vsi poznamo odvisnost od
alkohola, kajenja, drog itd., o odvisnosti od igranja iger na srečo pa nas v šoli premalo
opozarjajo (tako mlade kot njihove starše), zato tovrstne problematike večina ne jemlje dovolj
resno in ji ne posveča dovolj pozornosti. Mladi so naivni, v igranju vidijo priložnost za hiter
zaslužek brez nikakršnega dela. Zaradi dostopnosti igralniških objektov na Goriškem je mladim
obisk le-teh še bolj mamljiv in priročen.
V nalogi se osredotočam na mlade in njihovo igranje iger na srečo, kjer sem preko proučitve
sekundarnih virov in s pomočjo kvalitativne metodologije izvedla empirično raziskavo –
intervjuje s tremi igralci, ki imajo omenjene težave. Raziskovala sem, kaj je vzrok za igranje
med mladimi, kakšne posledice jim prinaša in kako igranje vpliva nanje. Ključni izsledki
raziskave so, da mladi kot najpogostejši vzrok za igranje navajajo željo po hitrem zaslužku,
radovednost, družbo, ki jih je vpeljala v to, in beg pred problemi. Posledice igranja in negativni
vplivi na igralca pa se najpogosteje kažejo na finančnem področju, slabem odnosu do bližnjih,
zanemarjanju študija, potrebi po družbi, izgubi prijateljev, laganju, umiku od družbe in
zapiranju vase.
Ključne besede: igre na srečo, posebne igre na srečo, klasične igre na srečo, zasvojenost, mladi, igralništvo, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1631; Prenosov: 162 Celotno besedilo (982,96 KB) |
10. Vloga komune in lastne motivacije pri vzdrževanju abstinence : diplomska nalogaAndraž Pogačnik, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali problematiko zasvojenosti, osredotočili se bomo na
aspekt vzdrževanja abstinence. Zanima nas, kaj motivira zasvojenega posameznika, da se
odloči za abstinenco in kolikšno vlogo igra rehabilitacijski program, ki si ga je izbral. Zaradi
globlje in kompleksne narave problema smo se odločili, da bomo izvedli kvalitativno raziskavo,
saj nas zanimajo osebni vidiki ter opažanja posameznikov, ki imajo lastno izkušnjo
zasvojenosti. Za vzorčenje smo si izbrali neverjetnostni namenski vzorec, in sicer izpeljali smo
štiri intervjuje z uporabniki komunske Skupnosti Žarek v Bohinju. Z njimi smo izvedli
poglobljene pol-strukturirane intervjuje, preko katerih smo dobili realen in pristen vpogled v
doživljanje zasvojenosti. Pregledali smo različna obdobja njihovega življenja, in sicer smo se
najprej osredotočili na obdobje pred zasvojenostjo, mladostniško obdobje in prvi stik z drogo,
obdobje rehabilitacije in nazadnje še na proces samorefleksije med obdobjem rehabilitacije, ki
se delno nanaša tudi na njihovo razmišljanje o prihodnosti. Prišli smo do ugotovitev, da mora
posameznik doseči »dno« ter da se šele takrat lahko odrine od tal; z drugimi besedami povedano
mora dozoreti pravi čas, ko se posameznik dobesedno naveliča življenja z zasvojenostjo, saj je
šele takrat pripravljen na konkretno spremembo življenjskega sloga, kar od njega terja ogromno
truda, vztrajnosti in samorefleksije. Ugotovili smo tudi, da program, ki ga obiskujejo, lahko
neizmerno pripomore k njihovemu okrevanju, saj jim nudi različna orodja za spoprijemanje z
medčloveškimi odnosi in z vsakdanjim življenjem ter s težavami, ki jih le-to prinese. Ključne besede: zasvojenost, abstinenca, motivacija, komune, kvalitativne raziskave, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1116; Prenosov: 88 Celotno besedilo (1,14 MB) |