Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Pričujoča digitalna revolucija nedvomno spreminja način življenja in dela v sodobni družbi. Pandemija covida-19 je korenito spremenila način opravljanja vsakodnevnih nalog in tako pospešila prehod v digitalno dobo. Postopki uveljavljanja demokratičnih pravic, zlasti volitev, so bili v času pandemije prilagojeni tako, da niso ogrožali zdravja volivcev, a so kljub temu zagotavljali izvedbo svobodnih in poštenih volitev. Posledično je ponovno oživela globalna razprava med skeptiki in zagovorniki internetnega glasovanja (i-volitev). Ugotovitve glede sprejetosti i-volitev in dejavnikov, ki na to vplivajo, ostajajo še vedno nejasne ali mešane, zato je treba to tematiko obravnavati tako z vidika sedanjosti kot tudi prihodnosti. Študije volitev, izvedenih med pandemijo, so k celotni razpravi prispevale bore malo, čeprav so digitalne tehnologije na številnih področjih odigrale ključno vlogo pri premoščanju težav zaradi covida-19. Doktorska disertacija predstavlja empirično študijo vplivov dejavnikov zaupanja v državo in njen volilni sistem, zaupanja v tehnologijo, volilnih navad državljanov in vpliva covida-19 na namero uporabe i-volitev. Mnenja 633 polnoletnih državljanov Slovenije so bila pridobljena z uporabo ankete v začetku leta 2022, ko so bili volivci še vedno obremenjeni z razmerami pandemije. Hkrati so vedeli, da bodo morali na volišče (najmanj) štirikrat, če so se nameravali udeležiti vseh glasovanj v tem letu. Pridobljeni anketni podatki so bili analizirani z uporabo namenskih statističnih metod. Z uporabo metode modeliranja strukturnih enačb je bil postavljen model sprejemanja tehnologije i-volitev. Študija prinaša pomembna spoznanja, kot so: (1) zaupanje v volilni ekosistem tako s tehničnega kot institucionalnega vidika pomembno vpliva na namero volivcev, da uporabijo i-volitve; (2) strah pred covidom-19 ne prepriča ljudi, da bi uporabili i-volitve namesto klasičnega načina glasovanja; (3) obstoječe volilne navade nimajo značilnega vpliva na namero uporabe i-volitev. Rezultati prispevajo k raziskavam o učinkih pandemije pri odnosu družbe do demokratičnih procesov, zlasti pri sprejetosti i-volitev. Hkrati pošiljajo pomembno sporočilo raziskovalcem, strokovnjakom in političnim odločevalcem s pozivom o uvajanju orodij e-demokracije in e-participacije na vseh ravneh z namenom vzpostavljanja zaupanja v digitalne tehnologije. Le na ta način je namreč v prihodnosti možno pričakovati sprejetost i-volitev s strani volivcev.
Ključne besede: i-volitve, zaupanje, e-demokracija, covid-19, volitve, digitalne tehnologije, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2025; Ogledov: 400; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,54 MB)

Ključne besede: znanje, medgeneracijska izmenjava, generacije, zaupanje, vzajemni odnosi, nagrajevanje, pripadnost, medgeneracijske razlike, inženirji, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 14.07.2023; Ogledov: 1207; Prenosov: 98
Celotno besedilo (5,79 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava pregled stanja digitalizacije s poudarkom na raziskovanju stopnje zaupanja v digitalne storitve in javno upravo. V letu 2020 se je izteklo desetletno obdobje, za katero je Evropska komisija s sprejeto Digitalno agendo napovedala pospešen razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Uresničitev Digitalne agende naj bi vsem državljanom Evrope zagotavljala varno uporabo spletnih storitev, dostopnost do interneta, možnost uporabe spletnih storitev, IKT-storitev, čezmejnih storitev, izboljšanje digitalne pismenosti, razvoj inovacij in novih storitev, povečanje digitalne pismenosti in uporabe e-storitev (e-uprava, e-bančništvo, e-zdravje). Namen magistrskega dela je predstavitev in pomen digitalizacije ter prikaz stanja digitalizacije in stopnje uporabe digitalnih storitev v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi državami, članicami Evropske unije. Prvi del raziskovanja obsega pregled in primerjavo stanja digitalizacije na področju povezljivosti, človeškega kapitala, digitalnih javnih storitev, e-uprave, 5G in umetne inteligence. Stanje kazalnikov za Slovenijo se bo primerjalo s stanjem kazalnikov za še štiri izbrane države, članice Evropske unije, in sicer: Dansko, Finsko, Nemčijo in Portugalsko. Prvi del raziskovanja se bo zaključil s povzetki ugotovitev in s primeri dobrih praks, ki bi jih lahko povzela Slovenija, če bi se želela postaviti na zemljevid vodilnih digitalnih držav na svetu. Drugi, osrednji del magistrskega dela zajema anketno raziskavo, v kateri se bo raziskalo povezavo med stopnjo zaupanja uporabnikov v digitalizacijo ter razloge za (ne)uporabo digitalnih javnih storitev. Preverila se bo pogostost uporabe internetnih storitev v povezavi s stopnjo zaupanja v digitalne javne storitve. V zaključnem delu bodo povzeti izsledki rezultatov ankete o stopnji zaupanja v digitalne storitve in uporabo e-uprave. Sledi napoved razvoja digitalizacije v naslednjem desetletju in napoved razvoja 5G, skupaj z varnim in moralno sprejemljivim uvajanjem umetne inteligence v vse dejavnosti javnega in družbenega življenja. Na podlagi raziskovalnega dela bodo na koncu podani koristni predlogi za bolj zaupanja vredno, bolj odprto in na splošno bolj uporabno e-upravo v Sloveniji.
Ključne besede: digitalizacija, e-uprava, javna uprava, digitalne javne storitve, umetna inteligenca, (ne)zaupanje v javno upravo, Digitalna agenda, 5G
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 2202; Prenosov: 160
Celotno besedilo (2,17 MB)

Opis: Izbruh virusa COVID-19 na Kitajskem in njegovo hitro širjenje je države sveta postavil v neke posebne okoliščine, na katere je vsaka od držav odreagirala na svoj način. Pandemija COVID-19 tako ni prizadela vseh držav z enako močjo, kar gre zlasti pripisati uspešnemu začetnem pristopu posameznih držav, ki so s hitrimi in učinkovitimi ukrepi zajezile prenos virusa v družbi. Gre torej za uspeh vladnega posredovanja, ki je odvisen od tega, kako bo javnost sprejela, zaznala ter kako se bo odzvala na sprejete ukrepe in podane informacije. V magistrskem delu trdimo, da sta učinkovita komunikacija in vodenje ključnega pomena za uspešno obvladovanje pandemije ter da je za učinkovito komuniciranje potrebna dvosmerna komunikacija, ki vključuje jasna, empatična sporočila, prilagojena različnim javnostim. Za uspešno obvladovanje krize, ki je povezana z javnim zdravjem, je ključnega pomena pridobivanje in ohranjanje zaupanja ter sodelovanje javnosti, saj javnost, ki zaupa posledično tudi spoštuje sprejete ukrepe. V magistrskem delu je po opredelitvi temeljnih pojmov na temo krize, javnosti in komunikacije opravljena primerjava krizne komunikacije vlade Republike Slovenije in Nove Zelandije. V nadaljevanju razpravljamo o podobnostih in razlikah krizne komunikacije v obeh državah. Komunikacijske veščine se izkažejo kot kritična kompetenca; sposobnost komunikatorja, da komunicira jasno, samozavestno, prepričljivo in empatično je namreč ključnega pomena za vzpostavitev učinkovite komunikacije z javnostjo
Ključne besede: kriza, dvosmerno komuniciranje, empatično komuniciranje, zaupanje javnosti
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2022; Ogledov: 3116; Prenosov: 168
Celotno besedilo (971,81 KB)

Ključne besede: kakovost, trgovske znamke, blagovne znamke, potrošniki, standardi kakovosti, trgovci, zaupanje
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 2164; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,17 MB)