Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Namen: Neiskrenost je normalen, pogost in kompleksen pojav v terapiji. V pojem neiskrenosti vključujemo različne oblike laži: očitne laži, polresnice, izkrivljanje, bele ali altruistične laži, ki klientom pogosto služijo kot obrambna funkcija in jih je treba obravnavati previdno. V magistrski nalogi se osredotočamo na razumevanje temeljnih motivov, ki kliente vodijo k neiskrenosti, na vpliv ne(razkritja) neiskrenosti na terapevtski odnos ter se sprašujemo, katere strategije lahko po mnenju klientov uporabijo terapevti za naslavljanje neiskrenosti. Metoda: S kvalitativno vsebinsko analizo ankete z odprtimi vprašanji smo skušali pridobiti odgovore na raziskovalna vprašanja tako, da smo deset udeležencev (devet žensk in enega moškega), ki imajo izkušnjo družinske in zakonske psihoterapije, prosili, naj čim bolj odprto in iskreno odgovorijo na vprašanja anonimne ankete. Rezultati: Neiskrenost klientov pogosto izvira iz pomanjkanja občutka varnosti in zaupanja v terapevtskem odnosu. Najpogostejši motivi klientov za njihovo neiskrenost vključujejo strah pred obsojanjem, nerazumevanjem in kritiziranjem terapevta, občutek sramu, ponižanja in izkušnjo travme. Udeleženci so, ko njihova neiskrenost ni bila odkrita in naslovljena, večinoma doživljali strah, stisko in terapevtski odnos zaznavali bolj negativno v primerjavi s pozitivnimi čustvi in večjim občutkom varnosti ter zaupanja v terapevtski proces v primeru terapevtove naslovitve. Udeleženci predlagajo kot najbolj primeren nežen, empatičen in neposreden pristop za naslavljanje neiskrenosti z uporabo normalizacije, psihoedukacije in generalizacije. Zaključek: Ugotavljamo, da sta razumevanje in obravnava motivov neiskrenosti v terapevtskem okolju zelo občutljiva, a pomembna dejavnika, ki vplivata na proces in rezultate terapije. Kot pomembno se kaže tudi trenutno pomanjkljivo izobraževanje terapevtov o pojavu neiskrenosti, strategijah in tehnikah, ki se jih lahko poslužijo, da bi čim bolj olajšali razkrivanje klientov ter ohranjali in krepili terapevtski odnos.
Ključne besede: psihoterapija, klientova neiskrenost, motivi za neiskrenost, terapevtsko zavezništvo, iskrenost v terapiji
Objavljeno v ReVIS: 05.12.2024; Ogledov: 553; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Varnostne razmere v Afganistanu so predstavljale primer kompleksne mednarodne krize, ki je predvsem zaradi dogodkov 11. septembra 2001 zahtevala ustrezen odziv mednarodne skupnosti. Za zagotavljanje varnosti in stabilnosti Afganistana je Nato leta 2003 prevzel vodenje operacije Mednarodne varnostne sile za pomoč (ISAF), ki je bila do zdaj največja in najbolj zahtevna operacija Nata, v kateri so sodelovale tudi majhne države. Raziskava se usmerja na analizo zagotavljanja vojaških prispevkov držav na primeru Afganistana in pojasnjuje, zakaj države sodelujejo pri takšnih aktivnostih ter zakaj se pridružujejo koalicijam in zavezništvom. Doktorska disertacija bo to vprašanje raziskovala na primeru sodelovanja majhnih držav v operaciji in na misiji Nata, ki sta potekali v Afganistanu. Poudarek bo zlasti na analizi njihovih vojaških prispevkov, načinov in oblik njihovega zagotavljanja ter obnašanju teh držav znotraj koalicije zavezniških držav. Pojasnjeno bo, na podlagi kakšnih politik in zakaj se države odločajo za delitev bremen, predvsem takih, ki presegajo njihove zmogljivosti. To vprašanje je še bolj izpostavljeno pri majhnih državah, ki niso bile neposredno ogrožene zaradi varnostnih groženj in tveganj, ki so izhajale iz Afganistana. Ker mednarodne operacije in misije vključujejo tako zmogljivosti držav kot gradnjo partnerstev, bodo predstavljeni tudi vloga in načini partnerskega sodelovanja pri delitvi bremen, s poudarkom na regionalnih povezavah obravnavanih majhnih držav. Dosedanja strokovna prizadevanja za predstavitev delitve bremen v zavezniških in koalicijskih operacijah ter na misijah so se usmerjala predvsem na vlogo in aktivnosti večjih, nosilnih oz. stebrnih držav, medtem ko je bila vloga majhnih držav manj raziskana oz. ko govorimo o državah obravnavane regije spregledana. Zato doktorska disertacija poskuša zapolniti to praznino ter iz več ravni ovrednotiti vojaške prispevke majhnih držav, ki so bile pogosto označene za izkoriščevalke (angl. free riders) in potrošnice varnosti. V ospredju bo vprašanje ali so se dokazovale kot verodostojne članice in potencialne članice zavezništva ter ali jih lahko opredelimo za ponudnice varnosti. Pojasnjeno bo tudi, ali so države učinkovito izkoriščale metode in mehanizme za doseganje svojih ciljev in ali so uspešno konsolidirale vse elemente njihove nacionalne moči za oblikovanje ustreznih modelov regionalnega varnostnega sodelovanja pri delitvi bremen.
Ključne besede: delitev bremen, vojaški prispevki, zavezništvo, majhne države, mednarodne operacije in misije, ISAF, RSM
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2023; Ogledov: 1271; Prenosov: 87
Celotno besedilo (3,54 MB)