1. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SPODBUJANJU DOJENJATijana Šobot, 2024, ni določena Opis: Dojenje je naraven proces, ki zagotavlja optimalno prehrano in zdravstvene koristi za otroka in mater. Dojenje večini sodobnih generacij žensk ni naravno, saj se v večini primerov prvič srečajo z dojenjem, ko same rodijo, zato potrebujejo pomoč različnih strokovnjakov s tega področja. Ene izmed teh so tudi patronažne medicinske sestre. Z večkratnimi obiski na domu otročnice in novorojenca želimo doseči, da je vsaka deležna
primerna fizične in učinkovite psihične ter socialne podpore. Med intervencijami svetuje, prikaže in seznani s pomenom dojenja ter materinega mleka, tehnikami in o pomenu pravilnega pristavljanja otroka na dojko.
Raziskavo smo opravili med materami, katere so nam pomagale z izpolnitvijo ankete, ugotoviti oskrbo, podporo in vlogo patronažne medicinske sestre v procesu spodbujanju dojenja.
Ključne besede: Dojenje, zdravstvene koristi, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena nega, svetovanje, podpora na domu, zdravje, dobro počutje, izobraževanje mamic.
Objavljeno v ReVIS: 13.10.2024; Ogledov: 44; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,67 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA NOVOROJENČKA IN VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTREMelita Šljivar, 2024, ni določena Opis: Novorojenček je otrok od poroda do dopolnjenega 28. dneva starosti. Predstavljajo najbolj ranljivo skupino in so najbolj dovzetni za bolezni in poškodbe. Sami niso sposobni skrbeti zase, zato morajo zanje poskrbeti tako zdravstveno osebje kot njegovi starši, slednji morajo zadovoljevati njegove potrebe in mu nuditi čim bolj varno okolje, kjer se bo lahko razvijal. Obdobje novorojenčka je polno izzivov in novih spoznanj tako zanj kot njegove starše, ki so po odpustu iz porodnišnice sami odgovorni za skrb novorojenčka. Tu nastopi patronažna medicinska sestra, ki staršem in celotni družini nudi podporo pri negi novorojenčka. Namen naše raziskave je bil raziskati zdravstveno nego novorojenčka na domu in vlogo patronažne medicinske sestre. Raziskava je bila kvantitativna. Zbrani in analizirani so bili primarni in sekundarni viri. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pridobljeni podatki so bili računalniško obdelani s pomočjo programa Microsoft Office Excel in s pomočjo spletne strani 1ka s pomočjo karete je bil anketni vprašalnik tudi narejen. V raziskavi je sodelovalo 104 mam, ki so rodile od vključno leda 2014 do leta 2024. V raziskavi smo ugotovili, da so mame pri negi novorojenčka na domu imele največ težav z dojenjem, in sicer s pristavljanjem novorojenčka k prsim. Druga največja težava je bila nega novorojenčkovega popka. Pri večini, ki je imela težave pri dojenju, je patronažna medicinska sestra uspešno pomagala. V večini so bile mame zelo zadovoljne z nego novorojenčka na domu s strani patronažne medicinske sestre.
Ključne besede: Dojenje, novorojenček, patronažno varstvo, zdravstvena nega novorojenčka.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 143; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,53 MB) |
3. ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z UROINFEKTOMNina Koren, 2024, ni določena Opis: Okužba sečil je zelo pogosta v otroški dobi. Akutna obolevnost otrok je velika. Poleg akutne okužbe se lahko pojavijo težave, povezane z brazgotinskimi spremembami in kroničnimi zapleti na ledvicah, predvsem takrat, ko je okužba neprimerno zdravljena, se ponavlja, ter pri obojestranski prizadetosti in sočasni prisotnosti prirojene napake sečil. Namen raziskave je bil proučiti zdravstveno nego otroka z uroinfektom.
Ključne besede: zdravstvena nega, otrok, medicinska sestra, okužbe sečil.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,20 MB) |
4. ZDRAVSTVENA NEGA PRI POŠKODBI RAMEAnja Kavčič, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega pri poškodbi rame vključuje celostno obravnavo pacienta, kjer je medicinska sestra osredotočena na zmanjševanje bolečine, obnovo gibljivosti in preprečevanje zapletov. Pri svojem delu se srečuje s številnimi negovalnimi problemi, ki jih s svojo strokovnostjo in znanjem med celotno obravnavo uspešno rešuje. Cilj obravnave je pospešiti pacientovo okrevanje in zmanjšati odvisnost pacienta od tuje pomoči. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pri poškodbi rame.
Metode dela: V raziskavi, ki je bila izvedena junija 2024, smo uporabili kvalitativen raziskovalen pristop in deskriptivno metodo dela. Izbran je bil namenski vzorec, s tehniko intervjuja smo intervjuvali šest medicinskih sester, ki vsakodnevno obravnavajo paciente s poškodbo rame.
Rezultati: Vse intervjuvanke so navedle, da ima medicinska sestra veliko vlogo pri pomoči pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti. Posebnosti zdravstvene nege pacienta s poškodbo rame so psihična in fizična priprava pacienta na operativni poseg, pomoč pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti, ocenjevanje in lajšanje bolečine ter pacientu razumljiva komunikacija. Večina intervjuvank meni, da mora biti medicinska sestra pozorna tudi na morebitne zaplete kot je vnetje rane po operaciji.
Razprava: Iz analize odgovorov smo ugotovili, da imajo medicinske sestre veliko vlogo pri pomoči pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti, psihični in fizični pripravi pacienta na operativni poseg in pri obravnavi ter preprečevanju bolečine po operaciji. Zdravstvena nega je zapleteno področje, načrtovana je individualno in celostno, v ospredje postavlja pacienta, medicinska sestra pa je ključna pri prispevanju k izboljšanju zdravstvenega stanja pacienta s poškodbo rame.
Ključne besede: rama, ramenski sklep, vloga medicinske sestre, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,42 MB) |
5. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S TORKALNO DRENAŽONataša Strmec, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Izhodišča: Torakalna drenaža je poseg, pri katerem v plevralni prostor vstavimo torakalni dren. Pri vstavitvi torakalne drenaže je poleg zdravnika vedno prisotna usposobljena medicinska sestra. Namen diplomske naloge je raziskati zdravstveno nego pacienta s torakalno drenažo.
Metoda: Pri raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Tehnika zbiranja podatkov je intervjuvanje. Vir podatkov je pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov, Cobiss, PubMed, Medline). Vzorec je namenski. Intervjuvali smo 6 medicinskih sester, ki se s pacienti s torakalno drenažo srečujejo v različnem obsegu. Podatke smo analizirali s pomočjo transkripcije, nato pa rezultate prikazali s kategorizacijo in razporeditvijo kod.
Rezultati: Naloge medicinskih sester so priprava pacienta na operacijo, skrb za pravilno delovanje drenažnega sistema, rano na vstopnem mestu torakalnega drena in higiena torakalnega drena, odvzem vzorca za preiskave, zamenjava drenažnih sistemov, ocenjevanje in lajšanje bolečine, beleženje bilance tekočin in dokumentiranje zdravstvene nege. Izzive predstavlja transport pacientov s torakalno drenažo, krvavitev po drenu, prehodnost drena, gladina vodnih stolpcev in edukacija pacientov ter svojcev. Samooceno kompetentnosti medicinske sestre podajo glede na njihove izkušnje. Večina medicinskih sester je zadovoljna glede zagotavljanja dodatnih izobraževanj.
Razprava: Izkušnje z zdravstveno nego pacientov s torakalno drenažo so pridobljene glede na delovno mesto. Izkušnje vplivajo na znanje in kompetentnost medicinskih sester pri izvajanju zdravstvene nege pacientov s torakalno drenažo. Naloge medicinskih sester pri pacientih s torakalno drenažo so široke in zahtevajo specifično znanje ter veščine. Eden največjih izzivov pri zdravstveni negi pacientov s torakalno drenažo je preprečevanje zapletov. Izražena je potreba po specializacijah.
Ključne besede: torakalna drenaža, zdravstvena nega, torakalni dreni, pnevmotoraks, plevralni izliv
Objavljeno v ReVIS: 14.09.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,43 MB) |
6. |
7. Pomen dobre komunikacije za odnose v timu zdravstvene negeMateja Tkalčič, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega postaja vse bolj zahtevna, kompleksna in razvejana zdravstvena disciplina. Vse hitrejši razvoj različnih znanosti in disciplin ter celovito reševanje čedalje zapletenejših težav narekujeta vse večjo potrebo po timskem delu. Zdravstvene time sestavljajo različni zdravstveni strokovnjaki. Timski pristop prinaša veliko pozitivnih sprememb glede rezultatov zdravljenja. Odnosi med zdravstvenimi delavci so najpomembnejši za kakovostno zdravstveno nego. Odnosi v timu se gradijo s komunikacijo, saj gradi zaupanje, zaupanje sproži predanost, predanost spodbuja timsko delo, timsko delo pa ustvarja rezultate. Dobra komunikacija med zdravstvenimi delavci in pacienti je bistvenega pomena za uspešen izid zdravstvene nege pacienta. Da bi to dosegli, morajo zdravstveni delavci razumeti paciente in jim pomagati, biti prijazni, vljudni in iskreni. Pacientu morajo nameniti čas in govoriti z njim s potrebno zaupnostjo, pri čemer ne smejo pozabiti, da so v to komunikacijo vključene osebe, ki obolelega obkrožajo, zato mora biti jezik razumljiv za vse.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja.
Razprava: Obravnavana tema je pomembna, saj sta od dobre komunikacije odvisna kakovostna obravnava in uspešno zdravljenje pacienta. Zaradi pomembnosti dobre komunikacije za odnose v timih zdravstvene nege, ki vpliva na uspešen izid obravnave pacienta, smo v magistrskem delu preučili time zdravstvene nege, komunikacijo in odnose v njih.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se izredni študenti prve stopnje Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, ki delajo v timih v različnih zdravstvenih ustanovah, zavedajo pomena dobre komunikacije ter komunikacijo v svojih delovnih timih ocenjujejo kot dobro. Občasno prihaja do konfliktov med sodelavci, nekoliko slabše ocenjujejo zaupanje ter se največkrat srečujejo z organizacijskimi ovirami. Glede na rezultate raziskave anketiranim svetujemo redne tedenske sestanke, občasne treninge komunikacije, uporabo metod za zmanjševanje stresa ter supervizijo. Raziskava je lahko osnova za nadaljnja raziskovanja in predloge novih ukrepov za izboljšanje komunikacije in medsebojnih odnosov v timu zdravstvene nege.
Ključne besede: komunikacija, odnosi v timu, zdravstveni tim, zdravstvena nega, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 489; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,39 MB) |
8. OBRAVNAVA STAROSTNIKA PO ZLOMU KOLKA V BOLNIŠNIČNEM OKOLJUGoran Kovjenić, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je pogosta poškodba pri starejših ljudeh in ima resne posledice na kakovost življenja, zahteva pa tudi kompleksno bolnišnično obravnavo. Oskrba starostnika po zlomu kolka v bolnišnici se osredinja na zdravljenje poškodbe, preprečevanje zapletov in na rehabilitacijo za povratek k čim boljši funkcionalnosti. Namen diplomske naloge je bil z uporabo pregleda literature od leta 2013 do leta 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre in proces bolnišnične obravnave starostnika po zlomu kolka.
Metoda: Osnova za raziskavo je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. V pregled smo vključili podatkovne baze: PubMed, ScienceDirect, Google učenjak in Cobiss. Ključne besede za iskanje literature so bile: »medicinska sestra«, »standard obravnave starostnika po zlomu kolka«, »znanje medicinskih sester pri zlomu kolka«, »starejši ljudi« in »zdravstvena nega«, v angleškem jeziku pa: »nurse«, »standard of taking care of elderly people«, »nurses knowledge of hip fracture«, »elderly people« in »nursing care«. Vključitveno merilo je bilo slovenski ali angleški jezik s časovnim okvirom med letoma 2013 in 2023 – recenzirani znanstveni in strokovni članki v polnem besedilu.
Rezultati: Uporabili smo literaturo znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila dostopna v časovnem obdobju 2013–2023. Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov je rezultiralo 2645 zadetkov ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 20 zadetkov in jih razvrstili v tri kategorije glede na kode. Rezultati, ki smo jih pridobili z analizo literature, kažejo, da so dejavniki tveganja arterijska hipertenzija, prekomerna teža, Parkinsonova bolezen ter raven hemoglobina v krvi pomembno vplivali na pojavnost zdravstvenih zapletov in tveganje bolnišnične umrljivosti pri pacientih, starejših nad 65 let, po operaciji zloma stegnenice. Ugotovljeno je, da je sodelovanja starostnikov po zlomu kolka pri njihovi oskrbi v bolnišničnem okolju pomembno za hitrejše okrevanje. Za izboljšanje ocene bolečine je potrebnega več znanja in individualne pozornosti na starejše ljudi pa tudi boljša koordinacija diplomiranih medicinskih sester in preostalega osebja med pooperativnimi oddelki. V analizirani literaturi zasledimo, da je bila ležalna doba leta 2013 krajša (4,4 dneva) kot v letu 2010 (5,3 dneva), kot razlog navajajo boljši standard oskrbe in vrste posega, pri tem pa igra zelo pomembno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki s pravilno, kakovostno in s celostno oskrbo pomembno skrajša čas akutne hospitalizacije starostnika po zlomu kolka.
Razprava: Obravnava starostnika po zlomu kolka v bolnišničnem okolju je ključnega pomena, saj se ne osredinja le na zdravljenje same poškodbe, ampak tudi na preprečevanje morebitnih zapletov in rehabilitacijo, ki omogoča pacientu čim bolj kakovosten povratek v domače okolje. S temi pristopi lahko dosežemo najboljše mogoče rezultate za starostnike po zlomu kolka ter izboljšamo kakovost njihovega življenja in funkcionalno stanje po okrevanju. Pomen medicinske sestre je vsekakor v celostnem pristopu obravnave starostnika po zlomu kolka.
Ključne besede: medicinska sestra, standard obravnave starostnika po zlomu kolka, znanje medicinskih sester pri zlomu kolka, starejši, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 384; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,19 MB) |
9. ANATOMIJA RAMESKEGA SKLEPA IN POGOSTE POŠKODBEJasmina Adrović, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ramenski sklep je najbolj gibljiv sklep v človeškem telesu. Zaradi nesorazmernosti sklepnih teles in številnih sklepnih ovojnic je tudi razmeroma nestabilen in zato dovzeten za poškodbe. Klinična diagnoza poškodb ramen temelji na anamnestičnih podatkih, kliničnem pregledu in radiološki obdelavi. Zdravljenje vključuje počitek in fizikalno terapijo, lokalno aplikacijo protivnetnih zdravil in/ali kirurško zdravljenje. Naloge medicinske sestre pri poškodbah ramen zajemajo predvsem dokumentiranje zdravstvene zgodovine in osredotočenost na fizične preglede. Strokovne ocene medicinskih sester so temelj za potrebno zdravljenje, vodenje primera in vrnitev pacienta v normalno življenje. Zdravstvena nega je osredotočena na preventivo, izobraževanje ter obvladovanje oziroma odpravljanje nevarnosti.
Metode: Uporabljena je znanstvena metoda pregleda literature kvalitativnega značaja. Literaturo smo zbirali po bibliografskih bazah COBISS, CINAHL, PubMed in Google Scholar (Google učenjak). Analizirali smo 16 slovenskih in angleških virov iz obdobja 2013–2023.
Rezultati: Namen raziskave je s pomočjo literature, objavljene v obdobju od 2013 do 2023, preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta s poškodbo (bolečino) ramenskega sklepa, pri čemer je obravnavana vloga diplomirane medicinske sestre pred in med operativnim posegom ter med rehabilitacijo. Ugotovljeno je bilo, so naloge zdravstvene nege pri poškodbah ramen ustrezna anamnestična obdelava, pregled in ukrepanje. Uspeh zdravstvene nege je v veliki meri odvisen od tega, kako dobro člani zdravstvenega tima sodelujejo med seboj in s pacienti.
Razprava: Glavna naloga zdravstvenega tima je sposobnost reševanja pacientovega problema, ki je lahko medicinski, psihološki ali sociološki. Hitro in uspešno reševanje problema terja kompleksen, strokoven, kritičen in objektiven pristop. Tako pridobljene rešitve zagotavljajo, da tim živi in deluje v obliki, ki daje optimalne rezultate.
Ključne besede: rama, ramenski sklep, poškodbe ramen, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 352; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,52 MB) |
10. ANATOMIJA STEGNENICE, ZLOMI IN NJIHOVA OSKRBAMajda Jakše, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zlomi stegnenice predstavljajo velik delež hospitalizacij med vsemi primeri travmatskih zlomov. Velika večina teh bolnikov je starejših od 50 let, večja je pogostnost v ženski po-pulaciji. Zlomi stegnenice so razvrščeni glede na mesto zloma. Pri sprejemu pacienta z zlomljenim kolkom v bolnišnici gre za nenačrtovan dogodek, ki predstavlja za pacienta hud telesni in duševni stres, kar se odraža v njegovem reagiranju na okolje.
Metode: Uporabljena je znanstvena metoda pregleda literature kvalitativnega značaja. Za iskanje tuje literature so uporabljene podatkovne baze PubMed, CINAHL, spletni brskalnik Google (Google scho-lar), ter baze podatkov slovenskih knjižnic COBISS. Pridobljeno literaturo in članke smo iskali z dolo-čenimi kriteriji, ki so vključevali angleški in slovenski jezik, časovno omejitev objavljene in dostopne literature na obdobje desetih let in sicer od leta 2010 do leta 2023. Iskana literatura vključuje znan-stvene in strokovne članke objavljene v znanstvenih revijah, zbornikih in drugih publikacijah. V izbor literature smo vključili recenzirane članke, pri katerih je mogoč dostop do polnega obsega besedila.
Rezultati: Namen teoretičnega dela je predstavitev anatomije kolčnega sklepa, vrste zlomov stegne-nice, dejavnikov tveganja, ciljev zdravljenja, posebnosti zdravstvene nege pacienta, aktivnosti zdrav-stvene nege pri opazovanju pooperativnih zapletov ter zdravstvena nega bolnika po operaciji stegne-nice. Namen raziskovalnega dela je s pomočjo pregleda literature, objavljene med leti 2010 in 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta ob zlomu stegnenice, pri čemer je analizirana zdravstvena nega pred, med in po operativnem posegu. Ugotovljeno je, da ima medicin-ska sestra pomembno vlogo v vseh fazah, od sprejema pacienta z zlomom stegnenice do končnega odpusta iz bolnišnice ter nadaljnje rehabilitacije.
Razprava: Medicinska sestra je ob sprejemu pacienta soočena s številnimi izzivi. Medicinska sestra se z njimi sooča ves čas bivanja pacienta v bolnišnici. Ustrezna medicinska nega in pravilna rehabilita-cija, včasih tudi kompleksno rehabilitacijsko zdravljenje pomaga izboljšati funkcionalno stanje in hitre-je doseči stanje, ki omogoča približno enako kvaliteto življenja, kot jo je imel poškodovanec pred poškodbo. Uporaba kliničnih poti, katerih izdelava temelji na sprejetih smernicah zdravljenja, nam omogoča izvajanje vseh potrebnih aktivnosti za poškodovanca z zlomom kolka med hospitalizacijo, pa tudi kasneje, po odpustu v drugo ustanovo ali domov. Veliko odprtih vprašanj ostaja glede ustreznega zdravljenja zlomov stegnenice. Potrebe po nadaljnjih raziskavah in pristopu, ki temelji na dokazih, niko-li ne moremo preveč poudariti v prizadevanju, da bi nadgradili svoje znanje o tej temi in posledično izboljšali klinične rezultate.
Ključne besede: stegnenica, poškodba stegnenice, zdravljenje poškodbe stegnenice, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 373; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,60 MB) |
