Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna in ekonomska varnost pacienta po prenosu določb Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu : doktorska disertacija
Diana Grad, 2024, doktorska disertacija

Opis: V ospredje je postavljena obravnava vprašanja pravne in ekonomske varnosti pacientov, ki se odločijo za čezmejno zdravljenje skladno z Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Namen disertacije je definirati, kako so bili cilji te Direktive preneseni v zakonodajo držav članic EU in pri tem kot ključno preučiti ex post učinke pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju, kot jih predvideva in opredeljuje SEU. Uvodna poglavja so namenjena zlasti obravnavi koncepta sistemov socialne varnosti, njihovega povezovanja ter analizi normativne ureditve področja čezmejnega zdravstvenega varstva na območju EU, pri čemer je poudarek na Direktivi 2011/24/EU in ključnih primerih v sodni praksi SEU. Glede na postavljena raziskovalna vprašanja je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod. Obravnavana tematika zadeva vse države članice EU, zato je v nadaljevanju s primerjalno pravnega vidika ponazorjena analiza odklonov od ciljev Direktive 2011/24/EU v sedmih izbranih državah članicah EU, pri tem pa so upoštevane različne ureditve sistemov zdravstvenega varstva na območju EU. Z normativno analizo, ki je obravnavana v zadnjem delu, je naš cilj analizirati normativno ureditev področja čezmejnega zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji s poudarkom na prenosu Direktive 2011/24/EU, pri čemer je izpostavljena tako ekonomska varnost kot tudi pravna varnost pacienta z vidika PDEU, URS in sodne prakse sodišč RS. V zaključku je definiran še predlog za ustrezno ureditev ekonomsko-pravne varnosti pacientov pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju na primeru Republike Slovenije, ki bi odpravil dve ključni anomaliji, ki sta se pojavili po prenosu ciljev Direktive 2011/24EU v zakonodajo Republike Slovenije.
Ključne besede: čezmejno zdravstveno varstvo, Direktiva 2011/24/EU, zdravstveni sistemi držav članic EU, sodna praksa SEU, PDEU, pravna in ekonomska varnost pacienta
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

2.
3.
4.
Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva : magistrsko delo
Alma Štulanović, 2020, magistrsko delo

Opis: Medicinska stroka cepljenje označuje kot ključen ukrep za izkoreninenje in omejevanje nalezljivih bolezni. Osrednje vprašanje magistrskega dela Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva je, ali je dopustno omejiti posameznikovo pravico do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave Republike Slovenije) na račun zagotavljanja zdravja skupnosti (kolektivna imunost). V iskanju odgovora sta presojana predloga sprememb zakonodaje iz leta 2018. Predlog spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je predvideval, da bi osebe, ki so odklonile obvezno cepljenje iz nemedicinskih razlogov, v primeru zdravstvenih zapletov zaradi nalezljivih bolezni obravnavali kot samoplačnike, drugi predlog, sprememba Zakona o nalezljivih boleznih, pa je določal omejitev vpisa necepljenih otrok v izobraževalne ustanove na podlagi cepilnega statusa. S testom sorazmernosti, ki ga je razvilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, je bilo ugotovljeno, da sta predloga neskladna tako z 51. členom Ustave Republike Slovenije kot s konceptom socialne države. Hipoteza, da je pravico iz 51. člena Ustave Republike Slovenije ustavno dopustno omejiti je bila potrjena, vendar je treba pri omejevanju delovati restriktivno in uporabiti test sorazmernosti, hkrati pa mora država izpolnjevati pozitivne obveznosti iz 51. člena Ustave Republike Slovenije. Magistrsko delo se osredotoča na pravne vidike cepljenja in odprta vprašanja, povezana s cepljenjem, obravnava kot pravna. Osrednje vprašanje magistrskega dela ni odločitev za ali proti cepljenju, temveč analiza, kako naj pravo in praksa pripomoreta pri oblikovanju zakonodaje, ki bo zagotovila ustrezno pravno varnost pacientu, če se odloči za cepljenje.
Ključne besede: obvezno cepljenje, Ustava Republike Slovenije, zdravstveno varstvo, kolektivna imunost, test sorazmernosti
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 3447; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
6.
7.
Kako izboljšati finančni položaj zdravstva v Republiki Sloveniji
Sabina Mars, 2020, diplomsko delo

Opis: Finančni položaj zdravstva v Republiki Sloveniji je pomemben za vse nas. Boljši kot je finančni položaj zdravstva, večje in bolj kakovostne storitve lahko zagotavlja prebivalcem Slovenije. S pozitivnim poslovanjem lahko na primarnem nivoju zdravstvenega varstva (zdravstveni domovi in zdravstvene postaje), na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva (bolnišnice) in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva (klinike in inšituti) zdravstvo zagotavlja boljšo opremo, večjo kadrovsko priskrbljenost, krajše čakalne dobe in bolj natančno in obsežno obravnavo vsakega posameznika. Cilj diplomske naloge je bil analizirati vse tri ravni zdravstvenega varstva, kako se spopadajo s finančnimi težavami in katere finančne strategije uberejo za izboljšanje finančnega položaja. Po analiziranju vseh treh ravni je možno povzeti vse priporočljive strategije in jih strniti skupaj ter na tak način ugotoviti, katere so primerne in najučinkovitejše smernice za ohranjanje in izboljšanje financ na področju zdravstva v Republiki Sloveniji. Prav tako bo v diplomskem delu predstavljeno, s katero problematiko se najpogosteje zdravstvene ustanove srečujejo na področju financ in kako se le te odpravljajo. Opisali bomo tudi kako poteka financiranje zdravstvenega sistema v Sloveniji in opisali vsako raven zdravstvenega varstva. Na koncu diplomskega dela bodo v tabeli predstavljene primerjave analiz in v zaključku predstavljeni rezultati analiz. V diplomski nalogi bomo obdelali informacije s področja zdravstva in finan na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva od leta 2014 do leta 2019. Za primer primarnega zdravstvenega varstva sem analizirala Zdravstveni dom Ljubljana, za sekundarni nivo zdravstvenega varstva sem analizirala Splošno bolnišnico Novo mesto, za terciarni nivo zdravstvenega varstva sem analizirala Univerzitetni klinični center Ljubljana. Vsa literatura oziroma podatki od teh ustanov so javno objavljeni na spletnih straneh omenjenih ustanov.
Ključne besede: zdravstveno varstvo, primarno zdravstveno varstvo, sekundarno zdravstveno varstvo, terciarno zdravstveno varstvo, finančne strategije, zdravstveni sistem, financiranje.
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2020; Ogledov: 2121; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh