1. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TRANSPLANTACIJI PLJUČMonika Oblak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: V zadnjih letih je prišlo do velikih sprememb v obravnavi pacientov po transplantaciji pljuč. Namen diplomske naloge je najprej usmerjen v teoretično opredelitev in opis zdravstvene nege pacienta po transplantaciji pljuč, čemur sledi kvalitativni raziskovalni del. Posebno pozornost smo namenili ugotavljanju novosti v smernicah obravnave pacienta po transplantaciji pljuč.
Metoda: Uporabili smo domačo in tujo literaturo, ki jo smo na podlagi izločitvenih kriterijev pridobili v bibliografskih bazah (PbMed, PMC, Google učenjak, BMJ, DIKUL, SpingerLink). Vsi izvlečki izbranih zadetkov so pregledani z namenom izločitve potencialno primernih prispevkov in izborom ustreznih za nadaljnji pregled. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: medicinska sestra, transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo ter nurse, lung transplantation, postoperative care, nursing care, patient education v angleškem jeziku. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu od leta 2013 do leta 2023. Izbrana literatura je bila omejena na slovenski in angleški jezik. Izključili smo članke, ki so se podvajali in članke, ki niso vključevali določene iskane vsebine. Pri iskanju literature smo ključne besede povezali z Boolovimi operatorji (AND).
Rezultati: V raziskavo in končno analizo smo vključili 2 randomizirani študiji, 1 posamično prospektivno kohortno študijo, 1 posamično presečno študijo, 1 posamično poglobljeno kvalitativno študijo in 5 mnenj strokovnjakov oziroma poročil primerov. Rezultati, pridobljeni z analizo 10 enot literature, kažejo, da je potek zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč multidisciplinaren in kompleksen. Postopek zdravstvene nege pacienta vključuje tako neposredno pooperativno oskrbo kot dolgoročno spremljanje pacienta. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri spremljanju fizioloških parametrov pacienta takoj po posegu. To vključuje spremljanje vitalnih funkcij in drugih kazalnikov, ki omogočajo hitro prepoznavanje morebitnih zapletov. Po odpustu iz bolnišnice se zdravstvena nega usmeri v dolgoročno spremljanje pacienta. To vključuje redne kontrole, prilagoditev imunosupresivnih zdravil, preprečevanje okužb in zagotavljanje, da pacient razume in sledi terapevtskemu načrtu.
Razprava: Analiza pregleda literature je poudarila pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč. Le-ta vključuje tako tehnične naloge, kot tudi podporo pri psihološkem, čustvenem in socialnem zdravljenju pacienta.
Ključne besede: transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstveno vzgojno delo, nove smernice v zdravstveni negi.
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2025; Ogledov: 307; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,64 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOMAnej Bezovšek, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom (AKS) je ena vodilnih srčno-žilnih bolezni, ki zaradi svoje pogostosti in resnosti predstavlja velik izziv za zdravstvene sisteme. AKS vključuje nestabilno angino pektoris, miokardni infarkt z elevacijo ST spojnice (STEMI), miokardni infarkt brez elevacije ST spojnice (NSTEMI) in nenadno srčno smrt. Ključni dejavnik pri obravnavi bolnikov z AKS je hitro in učinkovito ukrepanje, saj čas od začetka simptomov do začetka zdravljenja neposredno vpliva na prognozo bolnika. Poleg akutne oskrbe je pomemben tudi dolgoročen pristop, ki vključuje rehabilitacijo in preprečevanje ponovitve bolezni. Medicinske sestre igrajo ključno vlogo v vseh fazah obravnave bolnikov z AKS, od prepoznavanja simptomov do izvajanja zdravstvene vzgoje za zmanjšanje dejavnikov tveganja. Namen raziskovalne naloge je bil proučiti zdravstveno nego pacienta z akutnim koronarnim sindromom. Cilji raziskovalne naloge so bili ugotoviti prepoznavanje akutnega koronarnega sindroma s strani medicinskih sester, ugotoviti aktivnosti medicinske sestre pri celostni oskrbi pacientov z akutnim koronarnim sindromom, ugotoviti, kakšno je zdravstveno vzgojno delo medicinski sester pri pacientu z akutnim koronarnim sindromom ter raziskati dejavnike, ki vplivajo na povečanje tveganja za nastanek akutnega koronarnega sindroma.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj, ki so se osredotočala na prepoznavanje AKS, aktivnosti medicinskih sester pri oskrbi bolnikov in vlogo zdravstvene vzgoje. V raziskavi je sodelovalo 61 medicinskih sester, zaposlenih na kardiološkem oddelku, oddelku za intenzivno medicino in v urgentnih centrih. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre v veliki meri prepoznajo akutni koronarni sindrom (AKS), pri čemer se osredotočajo na ključne simptome, kot je prsna bolečina, in pogosto uporabljajo diagnostične metode, kot sta elektrokardiogram (EKG) in merjenje troponinov. Ključne naloge medicinske sestre vključujejo snemanje EKG-ja, merjenje vitalnih funkcij, opazovanje pacienta in uporabo protokola MONA. Medicinske sestre poudarjajo pomen zdravstveno-vzgojnega dela, ozaveščanja o dejavnikih tveganja in podpore pri spreminjanju življenjskega sloga, čeprav opažajo izzive zaradi časovnih omejitev in potrebe po dodatnem izobraževanju. Rezultati kažejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju, kakovostni obravnavi in izboljšanju izidov pacientov z AKS, vendar še vedno obstajajo možnosti za krepitev njihovega znanja in samozavesti.
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo pomembnost vloge medicinskih sester pri obravnavi bolnikov z AKS. Poleg tehničnih veščin in kliničnega znanja so ključnega pomena tudi komunikacijske in izobraževalne sposobnosti, saj bolniki pogosto potrebujejo usmeritve za dolgoročne spremembe življenjskega sloga. Raziskava je poudarila potrebo po nadaljnjem izobraževanju medicinskih sester na področju prepoznavanja in zdravljenja AKS. Poleg tega so rezultati potrdili, da je celostni pristop, ki vključuje tako akutno obravnavo kot rehabilitacijo in zdravstveno vzgojo, ključnega pomena za dolgoročno uspešnost zdravljenja.
Ključne besede: Akutni koronarni sindrom, srčno-žilne bolezni, zdravstvena nega, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo.
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 356; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. |
4. |
