1. TEŽAVE V KOMUNIKACIJI S STAROSTNIKI V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIDejan Gajić, 2024, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: V Sloveniji populacija starejših od 65 let obsega 19 % vseh prebivalcev, delež starejših pa se stalno povečuje, kar se odraža tudi pri intervencijah v predbolnišnični NMP. Komunikacija s starejšimi odraslimi je zaradi upada kognitivnih sposobnosti in pogostega nevrološkega deficita otežena, pojavlja se več komunikacijskih ovir tako na strani pacienta kakor tudi na strani zdravstvenega delavca. Namen diplomske naloge je bil identificirati komunikacijske ovire v komunikaciji s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP ter prepoznati tehnike komunikacije, ki jih uporabljajo zaposleni v predbolnišnični NMP pri komunikaciji s starejšimi odraslimi. Ugotoviti smo želeli, kakšne so možnosti za izobraževanje s področja komunikacije s starejšimi odraslimi zaposlenimi v predbolnišnični NMP.
Metode: V teoretičnem delu smo naredili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature, ki smo jo pridobili iz bibliografskih baz (CINAHL, PubMed, COBISS). Primarne podatke za empirični del smo pridobili s kvantitativnim deskriptivnim raziskovalnim pristopom s tehniko anketiranja. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 162 zdravstvenih delavcev v predbolnišnični NMP.
Rezultati: Ker je pri starejših odraslih verbalna komunikacija ali njeno razumevanje okrnjeno, je potrebno, da zdravstveni delavci ustrezno uporabljajo neverbalno komunikacijo, kot so stisk roke, dotik, gibanje telesa, mimika obraza ali kretnje rok. Poleg tega uporabljajo še očesni stik, nasmeh, ohranjanje bližine, premikanje obrvi in prikimavanje ter aktivno poslušanje. Pri komunikaciji morajo zdravstveni delavci večkrat preveriti, ali je pacient ustrezno razumel sporočilo. Raziskava je pokazala, da anketiranci ugotavljajo, da jim različne oblike izobraževanj niso ponudile zadostnih znanj s področja komunikacije s starejšimi odraslimi, hkrati menijo, da sami razpolagajo z zadostnimi znanji s področja komunikacije s starejšimi odraslimi.
Razprava: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci v predbolnišnični NMP kot najpogostejše komunikacijske ovire prepoznavajo ovire na strani pacienta, redkeje pa so komunikacijske ovire na strani zdravstvenega delavca. Anketirani so med elementi verbalne komunikacije izpostavili predvsem jakost in razločnost govora pri naglušnih starejših odraslih ter udobno namestitev pacienta, odstranitev motečih dejavnikov in zagotovitev ustrezne svetlobe. Očesni stik je bil prepoznan kot pomembna tehnika neverbalne komunikacije. Anketirani se zavedajo tudi pomena pridobivanja znanj s področja komunikacije s starejšim odraslim v predbolnišnični NMP, a bi bilo zaradi pomanjkanja usposabljanj treba uvesti dodatna izobraževanja s področja komunikacije s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvo, elementi komunikacije, govor, izobraževanje.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,23 MB) |
2. Znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v zdravstvuBojana Agreš, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Današnji napredek in kompleksnost zdravstvene oskrbe sta povzročila resne pomanjkljivosti v kakovosti oskrbe in varnosti pacientov. Varnost pacientov in kakovost oskrbe sta globalni zahtevi, ki sta v ospredju političnih programov na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Vse pogostejša razprava o varnosti in kakovosti v zdravstvu vodi do vprašanja, ali imajo zdravstveni delavci znanje in veščine, potrebne za zaščito in izboljšanje oskrbe pacientov. Pomanjkanje znanja in veščin med zaposlenimi v zdravstvu je bilo ugotovljeno kot pomembna ovira za izboljšanje kakovosti oskrbe. Novejši dokazi celo kažejo, da zdravstveno osebje morda ni dovolj usposobljeno ali morda ni prejelo potrebnega usposabljanja za izboljšanje kakovosti in varnost pacientov, kar je pomembno dejstvo pri zagotavljanju varnosti in kakovosti v zdravstvu. Namen raziskave je proučiti znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v zdravstvu ter ugotoviti, kako ocenjujejo sedanje stanje kakovosti in varnosti v zdravstvu in na podlagi rezultatov opredeliti stopnjo varnostne kulture.
Metode: V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Kot instrument je bila uporabljena anketa, s katero je bilo ugotovljeno, kakšno je znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih organizacijah. Za namen raziskave je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil pripravljen na podlagi različnih predhodnih raziskav. Populacija v raziskavi so bile medicinske sestre v zdravstvenih organizacijah, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik. Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvenih organizacijah. Sodelovanje v anketi je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati ankete so bili prenešeni v program SPSS in analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazani grafično in tabelarno.
Rezultati: V raziskavi je bilo 100 ustrezno izpolnjenih anket. Velika večina vprašanih je pravilno opredelila kakovostno obravnavo. Največ jih ve, da nenehno izboljšanje kakovosti v zdravstvu vključuje programe usposabljanja za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Znanje medicinskih sester o kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih zavodih je dobro, saj je 92 % vprašanih pravilno opredelilo, kaj je kakovostna obravnava. Anketiranci so varnost in kakovost v njihovi organizaciji ocenili s povprečno oceno 3,85, kar priča o tem, da je kakovost in varnost dokaj dobra, vendar bi jo bilo možno precej izboljšati. Vključeni v raziskavo varnostno klimo na petstopenjski lestvici ocenjujejo z visoko oceno (4,57). V raziskavi je ugotovljeno tudi, da imajo bolj izobražene medicinske sestre v izbranih zdravstvenih organizacijah več znanja s področja kakovosti in varnosti v zdravstvenih organizacijah kot manj izobražene.
Razprava: Raziskava zagotavlja nove informacije znanja s področja kakovosti in varnosti medicinskih sester. Medicinske sestre imajo na splošno dobro znanje s tega področja. Vendar pa se moramo zavedati, da to ni dovolj za večjo varnost in zmanjšanje napak, saj je potrebno ta znanja tudi uporabiti, kar pa je lahko tematika nadaljnjega raziskovanja. Kar zadeva prakso, lahko kakovost in varnost v zdravstvu povzroči izboljšanje kakovosti oskrbe, zmanjšanje neželenih dogodkov in povečanje zadovoljstva pacientov in medicinskih sester, zmanjšanje izgorelosti medicinskih sester.
Ključne besede: kakovost, varnost, zdravstvo, varnostna kultura, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 247; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,26 MB) |
3. Koncesije na primarni ravni zdravstvenega sistema v dolenjski regijiLara Gašperšič, 2024, ni določena Opis: V Sloveniji koncesije predstavljajo ključni način za zagotavljanje določenih zdravstvenih storitev. Gre za mehanizem, kjer se določenim zasebnim izvajalcem podeli pravica do izvajanja zdravstvenih dejavnosti, običajno na primarni ravni zdravstvenega sistema. Ta model omogoča raznolikost ponudbe zdravstvenih storitev, vendar se sooča tudi z izzivi nadzora, kakovosti storitev ter zagotavljanjem enake dostopnosti do oskrbe za vse prebivalce.
V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni ključni pojmi in opredelitve javne uprave, javne službe, zgodovina zdravstvenega sistema v Sloveniji, uvedba koncesijskega sistema, podrobneje je razložena definicija pojma koncesij.
V drugem delu diplomske naloge so s pomočjo intervjuja pridobljeni podatki, s katerimi je narejen pregled in prikaz koncesij na primarni ravni zdravstvenega sistema v dolenjski regiji. Koncesionarjem je zastavljenih 19 vprašanj vezanih na njih, njihovo koncesijo in njihovo delo
Ključne besede: Javni sektor, javne službe, zdravstvo, koncesije, korupcija
Objavljeno v ReVIS: 22.04.2024; Ogledov: 360; Prenosov: 8
Celotno besedilo (904,27 KB) |
4. |
5. Zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnostiMateja Kocjan, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Implementacija celovitega upravljanja kakovosti zahteva proaktivnost za uresničevanje vrednot celovitega upravljanja kakovosti, kot je izvedba ustreznega ukrepa na ustrezen način, kot tudi vzdrževanje uspešnosti nalog v potrebnem obsegu. Več rezultatov raziskav je poročalo, da celovito vodenje kakovosti pozitivno vpliva na uspešnost zdravstvenih ustanov, kar kaže, da je večja verjetnost, da bodo zdravstvene ustanove z implementiranimi sistemi kakovosti sodelovale v praksah celovitega upravljanja kakovosti v nasprotju z zdravstvenimi ustanovami, ki nimajo implementiranih sistemov kakovosti.
Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Populacija v raziskavi so bili zaposleni v izbrani zdravstveni organizaciji, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik (kvotno vzorčenje). Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove zaposlenih v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultat ankete so bili preneseni v program SPSS, s pomočjo katerega so bili analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazali grafično in tabelarno.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 76 oseb. Zaposleni, ki so sodelovali v raziskavi, so zadovoljstvo z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ocenili s povprečno oceno 3,48, na petstopenjski lestvici, kar ne odraža pretiranega zadovoljstva. Anketiranci so glede na rezultate raziskave najbolj zadovoljni z dejavnikom okolja pri implementaciji sistema vodenja kakovosti. Demografski dejavniki glede na rezultate raziskave ne vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.
Razprava: Raziskava zagotavlja pomembne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost implementacije in zadovoljstvom zaposlenih z njo. Magistrska naloga poleg samih sistemov kakovosti predstavlja dejavnike in ovire za uspeh implementacije sistemov vodenja kakovosti, ki bodo vodilnim omogočil, da usmerjajo svoja prizadevanja, čas in sredstva za doseganje najboljšega rezultata. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo tudi, da bi morali vodje in oblikovalci politik kakovosti v zdravstvenih ustanovah več pozornosti nameniti ključni vlogi najvišjega vodstva ter zaposlenih in osebja v fazah uvajanja, izvajanja in uspeha sistemov vodenja kakovosti.
Ključne besede: primarno zdravstvo, zdravstveni dom, sistemi vodenja kakovosti, implementacija, zadovoljstvo zaposlenih.
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2024; Ogledov: 342; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,02 MB) |
6. |
7. Uporaba procesa projektnega managementa pri razvoju zdravstvene infrastrukture : primer nabave medicinske opremeIrena Kodrič, 2023, magistrsko delo Opis: Težave z zdravstveno infrastrukturo so v Sloveniji v primarnem zdravstvu že več let. Stavbe so zastarele, oprema izrabljena. Uničenih je 85 % infrastrukture, zato je treba planirati dolgoročno. Iztrošenost opreme je rezultat premajhnega vlaganja v infrastrukturo v zadnjih desetletjih. V magistrskem delu bomo s študijo primera – nabava medicinske opreme v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana – preučili dosedanji način izvajanja javnih naročil medicinske opreme v Sloveniji v okviru bolnišnic in pokazali, da se lahko na področju nabav medicinske opreme, ki se financirajo iz javnih sredstev Republike Slovenije, izboljšata uspešnost in zakonitost nabav medicinske opreme, v kolikor uporabljamo procese projektnega managementa. Javna naročila veljajo za zelo pomemben del slovenskega trga, saj predstavljajo velik del financ v državnem proračunu Republike Slovenije. Prikazali bomo projektni management in njegovo praktično uporabo, kaj je projekt, njegov namen in cilj, kateri so najbolj značilni udeleženci projekta, neuspehi in vzroki, predstavili bomo uporabo 47 logičnih procesov vodenja projekta. Pisali bomo tudi splošno o zdravstveni infrastrukturi, razvoju, javnih naročilih v zdravstvenem sektorju, skupnih javnih naročilih v zdravstvu, javnih naročilih z vidika ponudnika in naročnika, opredelili bomo pojem javna naročila, zakonodajo o javnem naročanju, postopke javnih naročil, ugotoviti bomo poskušali, ali sistem javnih naročil v zdravstvu zasleduje cilje javnih naročil v celoti.
Ključne besede: zdravstvena infrastruktura, medicinska oprema, nabave, dobavitelj, projekt, zdravstvo, javno naročanje
Objavljeno v ReVIS: 29.12.2023; Ogledov: 539; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,94 MB) |
8. |
9. |
10. Posebnosti pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v zdravstvu : magistrsko deloMateja Robnik, 2023, magistrsko delo Opis: Javna naročila ureja Zakon o javnem naročanju. Magistrsko delo obravnava javna naročila na splošno in kako javna naročila potekajo v zdravstvu. Predstavili smo zgodovino javnih naročil v Sloveniji, pravno podlago za javna naročila, načela javnega naročanja in vrste postopkov javnega naročanja ter primerjali javna naročila v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Prikazali smo, kako javno naročilo poteka po posameznih fazah. Analizirali smo, s kakšnimi težavami se naročniki v zdravstvu srečujejo pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, in sicer pri analizi trga pred začetkom javnega naročila, pri vplivu strokovne komisije na sodelovanje pri analizi trga, pri izračunu ocenjene vrednosti, pri pripravi tehničnih specifikacij, pri merilu za izbor in pogojih za sodelovanje, pri izbiri postopka javnega naročila, pri razdelitvi naročila na sklope in pri izbiri tipa pogodbe. Predstavili smo tudi problematiko donacij v zdravstvu, ki vplivajo na javna naročila, in usposobljenost kadra, ki se ukvarja z javnimi naročili v zdravstvu. Namen magistrske naloge je, da predstavimo in preučimo področje javnega naročanja v Sloveniji in da dobimo odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Na enostaven način nam prikazuje, kaj je bistvo javnih naročil in kako potekajo. Predvsem pa prikazuje, kje se naročniki v zdravstvu srečujejo s težavami pri poteku javnega naročila ter kakšen manevrski prostor imajo naročniki v zdravstvu pri pripravi tehničnih specifikacij, da ne bi le-te bile diskriminatorne in neenakopravne
Ključne besede: javna naročila, Zakon o javnem naročanju, zdravstvo, dokumentacija v zvezi z oddajo naročila, tehnične specifikacije, naročniki
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 635; Prenosov: 50
Celotno besedilo (742,72 KB) |
