Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zemljiškoknjižna ureditev vodnih zemljišč
Brigita Korošec, 2016

Opis: Za potrebe upravljanja in gospodarjenja z vodami predvideva zakonodaja s področja voda določitev in evidentiranje vodnih zemljišč. Magistrsko delo obravnava te načine evidentiranja vodnih zemljišč in ureditev statusa vodnega javnega dobra v javnih evidencah glede na različne pravne podlage. Podrobneje so predstavljene določbe Zakona o vodah o evidentiranju vodnih zemljišč v javnih nepremičninskih evidencah in pravila, ki se pri tem evidentiranju uporabljajo. Izpostavljena je potreba po tem, da se v tej zvezi vzpostavi dejanska raba prostora. Nazadnje je nakazana tudi posebna problematika togih pravil na področju nepremičnin, ki otežujejo ustrezno umestitev voda v tako zakonodajo. Avtorica te magistrske naloge se v delu osredotoča na dejansko rabo in lastništvo vodnih zemljišč ter posledično na usklajenost uradnih evidenc s stanjem v naravi, ki pa se razlikujeta. Razlog za odstopanja gre iskati predvsem v tem, da se struge vodotokov skozi desetletja premikajo, bodisi po izvedenih regulacijah ali po naravni poti. Tako obstajajo v Republiki Sloveniji vodna zemljišča v naravi in vodna zemljišča po evidenci zemljiškega katastra. V primerih, kjer se izkaže, da so podatki o isti parceli vodnega zemljišča iz obeh podatkovnih virov različni, je treba uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim. Predstavljena so različna problemska področja oz. skupine posameznih primerov neskladij, ki se jih lahko obravnava enako, in postopki ureditve, ki privedejo do urejenega stanja evidenc zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Na podlagi analize veljavne zakonodaje je prikazan pravilen način ureditve vodnih zemljišč z lastninskega vidika in postopek vpisa oz. izbrisa statusa vodnega javnega dobra na obravnavanem področju. Z ažurnimi in realnimi evidencami vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji, določenimi na podlagi strokovno vodarskih kriterijev in določenih statusih vodnih zemljišč, je omogočeno uveljavljanje pravnega režima vodnih zemljišč in omejevanje lastninske pravice na parcelah v zemljiškem katastru. Kakovostno vzpostavljene in urejene zbirke podatkov o vodnih zemljiščih, ki vsebujejo ažurne podatke, bi pripomogle k boljšemu upravljanju, razpolaganju in načrtovanju z vodami, zagotavljajo pa tudi pravno varnost lastnikom nepremičnin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodno zemljišče, naravno vodno javno dobro, lastništvo vodnih zemljišč, status vodnih zemljišč, meja vodnega zemljišča, zemljiški kataster, zemljiška knjiga, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3420; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

2.
Vezanost na odločbe Ustavnega sodišča
Nataša Macarol, 2009

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odločbe sodišč, prostorska zakonodaja, nadomestila, zemljišča
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 2280; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

3.
4.
5.
6.
7.
Varstvo kmetijskih zemljišč pred pozidavo na Ustavnem sodišču
Irena Raspor, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kmetijska zemljišča, urejanje prostora, prostorsko načrtovanje, prostorski akti
Objavljeno: 07.08.2018; Ogledov: 2414; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

8.
Analiza Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
Aleš Jelenc, 2020

Opis: V času prejšnje države so se pravice na nepremičninah lahko ustanavljale in prenašale zunajknjižno. Omenjeno pravno prakso je leta 2003 prekinilo sprejetje Stvarnopravnega zakonika in Zakona o zemljiški knjigi, ki v skladu z načeli javnosti, publicitete in zaupanja v javne zemljiškoknjižne evidence zagotavljata pravno varnost pridobiteljem nepremičnin z vpisom lastnine v zemljiško knjigo. S sprejetjem nove sistemske zakonodaje je nastala pravna praznina glede varstva pridobiteljev posameznih delov stavb, ki so svojo lastnino pridobili neknjižno pred uveljavitvijo omenjene zakonodaje. Zakonodajalec je to pravno praznino prvič poskušal zapolniti leta 2008 z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Cilj zakona je bil vzpostaviti učinkovit sistem, ki bi na hiter in ekonomičen način omogočil usklajenost evidenc zemljiškega katastra in katastra stavb ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem nepremičnin. Vendar zakon zaradi različnih razlogov v praksi ni v celoti zaživel. Sodni zaostanki so se večali, prihajalo je do neenotne sodne prakse glede posameznih vprašanj. Zato je bil leta 2017 sprejet Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), ki je odpravil nekaj administrativnih ovir ter postopek prilagodil načelu ekonomičnosti. Ena izmed glavnih novosti ureditve je, da se po tem zakonu etažna lastnina lahko vzpostavi samo za stavbe, za katere je pravna podlaga za pridobitev etažne lastnine nastala pred 1. januarjem 2003. Nova ureditev prinaša še nekaj poenostavitev postopka ter novih rešitev, postopek pa je uporaben za vse tri oblike "dejanske etažne lastnine".
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etažna lastnina, pripadajoče zemljišče, dejanska etažna lastnina, gradnja na tujem zemljišču, pravica uporabe zemljišča, superficies solo cedit
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1204; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (475,13 KB)

9.
Vpliv epidemije Covid-19 na prodajo nepremičnin v Sloveniji
Lien Vidmar, 2022

Opis: Predstavili smo dogajanje na nepremičninskem trgu v času epidemije Covid-19. Teoretični del smo namenili opisu temeljnih značilnosti nepremičnin, virusa Covid-19 ter njegov vpliv na slovensko gospodarstvo. Za praktični del smo črpali informacije iz poročila o trgu nepremičnin Geodetske uprave Republike Slovenije. Začeli smo s podatki o obsegu prodaje nepremičnin v letu 2020, preučili dogajanje cen vrst nepremičnin in preverili trenutno dogajanje na trgu. Za bolj poglobljeno sliko delovanja trga nepremičnin med epidemijo, smo pripravili interviju z direktorjema nepremičninske agencije. Zaključili smo z odgovorom na raziskovalno vprašanje in ovrženo hipotezo. Prodaja nepremičnin in cene so se znižale med 15 in 20 odstotkov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, trg nepremičnin, epidemija Covid-19, stanovanjske nepremičnine, poslovne nepremičnine, zemljišča, cene nepremičnin, prodaja nepremičnin.
Objavljeno: 13.06.2022; Ogledov: 276; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1002,18 KB)

10.
Kako občine pri kategorizaciji cest na zasebnih zemljiščih kršijo ustavna načela in iz njih izpeljano načelo zaslišanja strank
Aleksandra Turk, 2022

Opis: Si predstavljate, da se vozite po občinski cesti, zemljišče, na katerem je ta cesta, pa je v zasebni lasti? Takšnih občinskih cest in poti, ki so jih občinski sveti z odloki kategorizirali, pravne razlastitve pa niso izpeljali, je v naši državi skoraj 15 tisoč kilometrov. Avtorica pričujočega članka zato išče pojasnila, kako je v pravični demokratični državi takšno množično kršenje človekovih pravic sploh mogoče. Kako so lahko lokalne skupnosti lastnike zemljišč, na katerih so občinske ceste in poti, dejansko razlastile, pravno pa ne? In kako so lahko ceste kategorizirale mimo vključitve lastnikov zemljišč v upravne postopke? Avtorica skuša pri iskanju pojasnil tudi potrditi predpostavke, kako bi lahko začela vsakokratna vlada v okviru nadzornih pooblastil ta sramotni madež polpretekle zgodovine brisati z zahtevami občinam o predčasni razrešitvi županov in občinskih svetov (hipoteza 1), poleg tega bi lahko množično kršenje človekovih pravic pri kategorizaciji občinskih cest preprečila s posebnim zakonom in finančno pomočjo občinam (hipoteza 2). Ne nazadnje; ena ključnih ovir za ureditev lastninskih razmerij pri kategorizaciji občinskih cest je manko finančnih sredstev za izplačilo odškodnin ali odkup zemljišč (hipoteza 3). Poleg tega občine niso sposobne brez dodatne strokovne pomoči urediti lastništva zasebnih zemljišč, na katerih so kategorizirale občinske ceste (hipoteza 4). Prav zato toliko bolj preseneča, da Ustavno sodišče RS od zakonodajalca ni zahtevalo zakonodajne ureditve tega področja, saj bi s tem lahko pretrgalo z množičnimi kršitvami temeljnih ustavnih načel in načela zaslišanja strank, ki ima v upravnih postopkih posebno velik pomen. (hipoteza 5)
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zasebne lastnine, javna korist, kategorizacija občinskih cest, odkup zemljišča/razlastitev, kupnina/odškodnina, ustavna načela, načelo zaslišanja stranke, nespoštovanje ustavnih odločb, človekovo dostojanstvo, vladavina prava
Objavljeno: 19.08.2022; Ogledov: 167; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (729,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh