1. Zemljiškoknjižna ureditev vodnih zemljiščBrigita Korošec, 2016 Opis: Za potrebe upravljanja in gospodarjenja z vodami predvideva zakonodaja s področja voda določitev in evidentiranje vodnih zemljišč. Magistrsko delo obravnava te načine evidentiranja vodnih zemljišč in ureditev statusa vodnega javnega dobra v javnih evidencah glede na različne pravne podlage. Podrobneje so predstavljene določbe Zakona o vodah o evidentiranju vodnih zemljišč v javnih nepremičninskih evidencah in pravila, ki se pri tem evidentiranju uporabljajo. Izpostavljena je potreba po tem, da se v tej zvezi vzpostavi dejanska raba prostora. Nazadnje je nakazana tudi posebna problematika togih pravil na področju nepremičnin, ki otežujejo ustrezno umestitev voda v tako zakonodajo. Avtorica te magistrske naloge se v delu osredotoča na dejansko rabo in lastništvo vodnih zemljišč ter posledično na usklajenost uradnih evidenc s stanjem v naravi, ki pa se razlikujeta. Razlog za odstopanja gre iskati predvsem v tem, da se struge vodotokov skozi desetletja premikajo, bodisi po izvedenih regulacijah ali po naravni poti. Tako obstajajo v Republiki Sloveniji vodna zemljišča v naravi in vodna zemljišča po evidenci zemljiškega katastra. V primerih, kjer se izkaže, da so podatki o isti parceli vodnega zemljišča iz obeh podatkovnih virov različni, je treba uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim. Predstavljena so različna problemska področja oz. skupine posameznih primerov neskladij, ki se jih lahko obravnava enako, in postopki ureditve, ki privedejo do urejenega stanja evidenc zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Na podlagi analize veljavne zakonodaje je prikazan pravilen način ureditve vodnih zemljišč z lastninskega vidika in postopek vpisa oz. izbrisa statusa vodnega javnega dobra na obravnavanem področju. Z ažurnimi in realnimi evidencami vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji, določenimi na podlagi strokovno vodarskih kriterijev in določenih statusih vodnih zemljišč, je omogočeno uveljavljanje pravnega režima vodnih zemljišč in omejevanje lastninske pravice na parcelah v zemljiškem katastru. Kakovostno vzpostavljene in urejene zbirke podatkov o vodnih zemljiščih, ki vsebujejo ažurne podatke, bi pripomogle k boljšemu upravljanju, razpolaganju in načrtovanju z vodami, zagotavljajo pa tudi pravno varnost lastnikom nepremičnin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodno zemljišče, naravno vodno javno dobro, lastništvo vodnih zemljišč, status vodnih zemljišč, meja vodnega zemljišča, zemljiški kataster, zemljiška knjiga, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3054; Prenosov: 196
 Celotno besedilo (3,04 MB) |
2. |
3. |
4. Pravne in ekonomske značilnosti stavbne pravice, s posebnim poudarkom na njeni obdavčitviAnita Ana Erjavec, 2011 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stavbna pravica, pravni institut, pravni sistem, lastništvo, nepremičnina, fiktivno zemljišče, nadomestilo, davčni zavezanec, davčna ureditev, harmonizacija, direktiva
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 1966; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,53 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Metode ocenjevanja vrednosti nepremičnin pri pridobivanju zemljišč za realizacijo investicijskih projektov občineIrena Poniž, 2010 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: investicijski projekti, nepremičnina, zemljišče, ocenjevalec vrednosti, standard, ocenjevanje vrednosti, vrednotenje nepremičnin, posamično vrednotenje, množično vrednotenje nepremičnin
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 2326; Prenosov: 130
Celotno besedilo (4,42 MB) |
9. Analiza Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)Aleš Jelenc, 2020 Opis: V času prejšnje države so se pravice na nepremičninah lahko ustanavljale in prenašale zunajknjižno. Omenjeno pravno prakso je leta 2003 prekinilo sprejetje Stvarnopravnega zakonika in Zakona o zemljiški knjigi, ki v skladu z načeli javnosti, publicitete in zaupanja v javne zemljiškoknjižne evidence zagotavljata pravno varnost pridobiteljem nepremičnin z vpisom lastnine v zemljiško knjigo. S sprejetjem nove sistemske zakonodaje je nastala pravna praznina glede varstva pridobiteljev posameznih delov stavb, ki so svojo lastnino pridobili neknjižno pred uveljavitvijo omenjene zakonodaje. Zakonodajalec je to pravno praznino prvič poskušal zapolniti leta 2008 z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Cilj zakona je bil vzpostaviti učinkovit sistem, ki bi na hiter in ekonomičen način omogočil usklajenost evidenc zemljiškega katastra in katastra stavb ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem nepremičnin. Vendar zakon zaradi različnih razlogov v praksi ni v celoti zaživel. Sodni zaostanki so se večali, prihajalo je do neenotne sodne prakse glede posameznih vprašanj. Zato je bil leta 2017 sprejet Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), ki je odpravil nekaj administrativnih ovir ter postopek prilagodil načelu ekonomičnosti. Ena izmed glavnih novosti ureditve je, da se po tem zakonu etažna lastnina lahko vzpostavi samo za stavbe, za katere je pravna podlaga za pridobitev etažne lastnine nastala pred 1. januarjem 2003. Nova ureditev prinaša še nekaj poenostavitev postopka ter novih rešitev, postopek pa je uporaben za vse tri oblike "dejanske etažne lastnine".
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etažna lastnina, pripadajoče zemljišče, dejanska etažna lastnina, gradnja na tujem zemljišču, pravica uporabe zemljišča, superficies solo cedit
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 825; Prenosov: 80
Celotno besedilo (475,13 KB) |
10. Vodenje projekta s spremembo namembnosti zemljiščaAljaž Volkar, 2021 Opis: V magistrskem delu je predstavljen projekt spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno. Le-to je narejeno na podlagi in s pomočjo projektnega managementa, kjer smo zastavili urnik projekta, ocenili stroške in proračun, prav tako pa smo razvili možne rizike, ki bi se lahko pojavili tekom projekta, in rešitve za te. Določili smo tudi delovne pakete, ki smo jih nadalje razvili v posamezne aktivnosti. Za primer smo si izbrali dve zemljišči, obe v velikosti 250 m2, ki se nahajata v občini Koper, v katastrski občini Hribi, ter za obe zemljišči izračunali vrednost odškodnine, ki jo je treba plačati v primeru spremembe namembnosti. Prav tako smo izvedli primerjavo cen zemljišč v občini Koper, in sicer med stavbnimi in kmetijskimi, kjer smo poskušali primerjati čim bolj podobna zemljišča. Spoznali in opredelili pa smo tudi občinske prostorske plane oziroma akte, katastrsko občino, zemljiško knjigo, zemljiški kataster, lokacijsko informacijo in gradbeno dovoljenje. Poleg predstavitve celotnega procesa spremembe namembnosti smo prav tako izračunali oceno stroškov, ki bi znašali za izpeljavo takšnega ali podobnega projekta. Oceno trajanja projekta smo ocenili na štiri mesece, za lažjo in bolj kakovostno izvedbo projekta pa smo najeli zunanjega izvajalca.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: projektni management, sprememba namembnosti, kmetijsko zemljišče, stavbno zemljišče, odškodnina
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 682; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,52 MB) |
